Oteklina je pokazala, da je naredil traparijo

KRANJ – Peter Prevc ne bi bil Peter Prevc, če si ne bi po manjšem kirurškem posegu na gležnju prehitro obul športnih copat in se prekmalu odpravil na trening. Prevelika vnema ni ostala brez posledic; pojavilo se je vnetje in nastala je večja oteklina, zaradi česar bo okrevanje trajalo dlje, kot je bilo sprva predvideno. Zdravnikom ni preostalo drugega, kot da so mu predpisali dva tedna strogega mirovanja. »Zdaj sem prisiljen počakati, da se bo vse skupaj umirilo. To pomeni štirinajst dni brez treninga. V tem času bom hodil le na terapije (magnetne, vibracijske) pa tudi na masaže in drenaže. Čez dva tedna bom šel spet na pregled k zdravnikom, ki bodo povedali, ali lahko začnem vaditi ali ne,« je razkril 25-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki bi lahko začel po najbolj optimističnih napovedih znova skakati na smučeh čez mesec dni.


Za operacijo, ki so jo opravili 20. aprila, se je odločil po temeljitem razmisleku. »Ker se je gibljivost gležnja iz leta v leto zmanjševala, so ga zdravniki slikali in ugotovili, da se je pojavil tako imenovani utesnitveni sindrom. Ali z drugimi besedami: na stopalu se je začela zraščati kost, ki je omejevala gibljivost. Zaradi tega smo se tudi odločili, da je najbolje, če jo odstranimo,« je pojasnil najstarejši od bratov Prevc in pripomnil, da je bil poseg manjši, minil pa je brez zapletov. »Ker sem se počutil v redu in me ni prav nič bolelo, sem začel spet trenirati, vendar pa me je že po treh dneh oteklina opozorila, da sem naredil traparijo. Moram reči, da je zdaj slabše, kot je bilo takoj po operaciji,« je zaupal slovenski rekorder (250 m).

Ne z ničle, z minusa!

Oteklina se je preselila na ahilovo tetivo, zaradi česar povzroča bolečino in omejuje gibljivost. Nadeja se, da bo kmalu splahnela. V sredo so mu iz gležnja punktirali tekočino, ki na srečo ni prav gosta, kar naj bi bil dober znak. V primerjavi z reprezentančnimi kolegi, ki so v tej pomladi zbrali že okrog 100 skokov (nekateri tudi po 120), je sam šele pri št. 11.


»Vse sem opravil na 60-metrski napravi v Beljaku, na kateri se bolj mehko pristaja, vendar je bilo očitno vseeno preveč za gleženj. A moram priznati, da sem se jih zelo veselil, zanimalo me je pač, kaj imam še v nogah,« je povedal Peter in na opazko, da bo moral zdaj spet začeti z ničle, odvrnil: »Ne, z minusa! Seveda me takšne stvari ne puščajo ravnodušnega, vsakič znova me malo potolčejo. Kar se mi dogaja, me počasi vse bolj žre.«

Na vse skupaj gleda z negativne plati in se sprašuje, koliko zamuja. Nekako se je že sprijaznil, da bo zanesljivo izpustil julijske in avgustovske tekme za veliko nagrado FIS, čas pa bo pokazal, kako bo pripravljen konec septembra. Ker je lahko vsaka stvar za kaj dobra, se lahko zaradi prisilnega počitka bolje regenerira in spočije pred novo zimo. »Glede na to, da si za poletno sezono nisem zastavil nobenih rezultatskih ciljev, ne morem reči, da so se mi zaradi težav z gležnjem podrli večji načrti. Za zimo pa še vedno ostajajo veliki!« je še poudaril skupni zmagovalec svetovnega pokala 2015/16.