RELI
Po porodu nazaj na reli
Medicinska sestra in mama Blanka Kacin je kot sovoznica Roka Turka že drugič zapored osvojila naslov državnega prvaka v reliju - ženske so enako dobre voznice kot moški, poudarja.
Odpri galerijo
»Ko si nadenem čelado, sem druga oseba ...« FOTO: Uroš Modlic
Medicinska sestra in mamica, 36-letna Blanka Kacin, je prvič sedla v dirkalni avtomobil pri 26 letih. "Idrija je meka relija in s prijatelji smo hodili na dirke, a to je bilo tudi vse. Bilo mi je všeč, atraktivno, nikoli pa nisem pomislila, da bi sama sedla za volan," pravi. A leta 2008 se ji je ponudila priložnost in sedla je na sovoznikov sedež dirkalnega yuga ter prvič občutila strast. "Pravijo, da ko ti hitra vožnja enkrat zleze pod kožo, se je težko rešiš."
Priznava, da občutkov sploh ne zna opisati. "Prvi nenavadni občutki prevevajo telo, ki potegnem nase kombinezon. A še vedno sem Blanka. Ključna je čelada, ta te preseli v drug svet. V meni zavre, ko sedem v športni sedež in se pripnem z varnostnim pasom ter zaslišim glas motorja."
Blanko smo spoznali poleti na novogoriškem reliju. Priznala nam je, da ji je reli tako zlezel pod kožo, da si ne predstavlja življenja brez dirk. Čeprav ima doma dve leti in pol starega sina Nika z Blažem Podlesnikom, tudi občasnim dirkačem, je to ni ustavilo; po nosečnosti in porodu je zelo hitro sedla nazaj v avto.
Pa vendarle, zakaj?
Ne, ne, ni to, kar si morda mislite. Nisem ženska, ki bi pogledovala za dobrimi avtomobili. Niso moj fetiš. Vemo, da so medicinske sestre psihofizično stabilne, saj v življenju vidijo marsikaj, česar običajni smrtniki ne. A sesti na sovoznikov sedež pomeni popolno zaupanje šoferju, ki reže ovinke in poganja do onemoglosti po novogoriških gričih.V sezoni 2009–2010 sem dirkala z Andrejem Mrakom, nato pa me je poklicala voznica Asja Zupanc in me povabila v svoj avtomobil, saj je sponzor želel imeti žensko ekipo. Šli sva v Nemčijo na prvo dirko in bilo je super.
Je razlika med ženskim in moškim šoferjem?
Ne! Skoraj nobene razlike ni. Ko sem vozila z Asjo, je enako pritisnila na plin, enako zarezala v ovinek, enako sunkovito reagirala, če naju je zaneslo. Edina razlika bi bila v tem, da so ženske morda prej utrujene. Asjo so po vožnji pogosto bolele roke, a to bolj zato, ker ženske nismo nikoli tako natrenirane kot moški.
Kaj prazaprav počne sovoznik v avtomobilu na reliju?
V roki držim zvezek s številkami in oznakami in jih na glas govorim: tako vodim voznika po trasi dirke. Ampak moja naloga je širša; od urejanja dokumentov pred startom prek tehničnega pregleda do popisa proge, ki ga opraviva skupaj. To pomeni, da mi voznik govori ovinke, ravnine, posebnosti, nevarnosti, ki si jih jaz zabeležim v znakih, denimo Leva 1 – 50 (leva 1), kar pomeni levi ovinek prve zahtevnostne stopnje, ki mu sledi naslednji ovinek čez 50 metrov. Denimo Leva 6 pomeni izjemno oster ovinek, številka 7 pa že označuje ovinek z obratom za 360 °. Omenjena razdalja do naslednjega ovinka je zelo pomembna, saj tako voznik ve, ali lahko pospeši ali je prekratka za to. Nato se še enkrat peljeva po progi in mu jaz govorim zapisano. Tako se uskladiva in sva pripravljena na vožnjo.
Ali med branjem pogledujete na cesto?
Ne, jaz sploh ne vidim na cesto, sedim prenizko. Avtomobili razreda R5 imajo nizko nasajene sedeže. Če bi želela videti na cesto, bi si morala kaj podložiti, kar pa ne bi bilo več varno, saj ne bi dobro sedela v sedežu. Kaj naj vam rečem, cesto čutim v tazadnji ... vidim veje dreves ... Navadiš se. (smeh)
Izkušnje govorijo, da je sovoznik vozniku relija v veliko pomoč. Recimo Leva 3 – 60 za voznika ne pomeni le približno, ampak zelo natančno informacijo, kako naj se pripravi in odreagira. Sam verjetno se ne bi vozil tako na limitu, brez informacije bi bolj tipal.
Govor je torej glas zaupanja med voznikom in sovoznikom ...
Ko rečem 50 metrov, je to informacija tudi zame, da vem, kdaj povedati naslednji ovinek. Seveda pa 50 metrov pri hitrem avtomobilu ni enako kot pri šibkejšem, kjer ta razdalja traja precej dlje. Zdaj vozim z Rokom Turkom in avtomobil je tako hiter, da si metre celo zmanjšujeva. Seveda pa so vozniki različni, zato se moram prilagoditi vsakemu posebej.
Kako nevaren je avtomobilski šport?
Tako statistika kot moje izkušnje govorijo, da ni tako nevaren, kot se morda zdi na prvi pogled. Običajno gre za male nesreče s praskami, pa še te so pogosto posledica čistih naključij, ko veja prileti v avtomobil in podobno. Nekaj je bilo poškodb križa, neredko tudi zaradi površnosti voznika ali sovoznika, če se ne privežeta dobro.
Kako se je treba privezati?
Močno. Tako da stisneš trebuh noter in se pripašeš. Tako za poškodbe bistveno manj možnosti.
Koliko žensk je v avtomobilskem športu?
Kar precej nas je. Nekatere se spoznajo tudi na mašine, jaz pa o motorjih nimam pojma in se tudi ne poglabljam v to. A to niti ni toliko bistveno, saj si vloge razdelimo.
Blanka z družino, partnerjem Blažem Podlesnikom in malim Nikom FOTO: Osebni arhiv
Priznava, da občutkov sploh ne zna opisati. "Prvi nenavadni občutki prevevajo telo, ki potegnem nase kombinezon. A še vedno sem Blanka. Ključna je čelada, ta te preseli v drug svet. V meni zavre, ko sedem v športni sedež in se pripnem z varnostnim pasom ter zaslišim glas motorja."
Izkušena sovoznicaBlanka Kacin je v svoji desetletni karieri kot sovoznica odpeljala več kot 80 relijskih dirk. S trenutnim voznikom Rokom Turkom sta letos že drugič postala prvaka v generalni razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva v reliju.
Blanko smo spoznali poleti na novogoriškem reliju. Priznala nam je, da ji je reli tako zlezel pod kožo, da si ne predstavlja življenja brez dirk. Čeprav ima doma dve leti in pol starega sina Nika z Blažem Podlesnikom, tudi občasnim dirkačem, je to ni ustavilo; po nosečnosti in porodu je zelo hitro sedla nazaj v avto.
Pa vendarle, zakaj?
Ne, ne, ni to, kar si morda mislite. Nisem ženska, ki bi pogledovala za dobrimi avtomobili. Niso moj fetiš. Vemo, da so medicinske sestre psihofizično stabilne, saj v življenju vidijo marsikaj, česar običajni smrtniki ne. A sesti na sovoznikov sedež pomeni popolno zaupanje šoferju, ki reže ovinke in poganja do onemoglosti po novogoriških gričih.V sezoni 2009–2010 sem dirkala z Andrejem Mrakom, nato pa me je poklicala voznica Asja Zupanc in me povabila v svoj avtomobil, saj je sponzor želel imeti žensko ekipo. Šli sva v Nemčijo na prvo dirko in bilo je super.
Je razlika med ženskim in moškim šoferjem?
Ne! Skoraj nobene razlike ni. Ko sem vozila z Asjo, je enako pritisnila na plin, enako zarezala v ovinek, enako sunkovito reagirala, če naju je zaneslo. Edina razlika bi bila v tem, da so ženske morda prej utrujene. Asjo so po vožnji pogosto bolele roke, a to bolj zato, ker ženske nismo nikoli tako natrenirane kot moški.
Kaj prazaprav počne sovoznik v avtomobilu na reliju?
V roki držim zvezek s številkami in oznakami in jih na glas govorim: tako vodim voznika po trasi dirke. Ampak moja naloga je širša; od urejanja dokumentov pred startom prek tehničnega pregleda do popisa proge, ki ga opraviva skupaj. To pomeni, da mi voznik govori ovinke, ravnine, posebnosti, nevarnosti, ki si jih jaz zabeležim v znakih, denimo Leva 1 – 50 (leva 1), kar pomeni levi ovinek prve zahtevnostne stopnje, ki mu sledi naslednji ovinek čez 50 metrov. Denimo Leva 6 pomeni izjemno oster ovinek, številka 7 pa že označuje ovinek z obratom za 360 °. Omenjena razdalja do naslednjega ovinka je zelo pomembna, saj tako voznik ve, ali lahko pospeši ali je prekratka za to. Nato se še enkrat peljeva po progi in mu jaz govorim zapisano. Tako se uskladiva in sva pripravljena na vožnjo.
Ali med branjem pogledujete na cesto?
Ne, jaz sploh ne vidim na cesto, sedim prenizko. Avtomobili razreda R5 imajo nizko nasajene sedeže. Če bi želela videti na cesto, bi si morala kaj podložiti, kar pa ne bi bilo več varno, saj ne bi dobro sedela v sedežu. Kaj naj vam rečem, cesto čutim v tazadnji ... vidim veje dreves ... Navadiš se. (smeh)
HitrostiPovprečna hitrost na progi relija je različna, odvisno od konfiguracije trase, tudi do 110 km/h. Najvišja je okoli 175 km/h.
Izkušnje govorijo, da je sovoznik vozniku relija v veliko pomoč. Recimo Leva 3 – 60 za voznika ne pomeni le približno, ampak zelo natančno informacijo, kako naj se pripravi in odreagira. Sam verjetno se ne bi vozil tako na limitu, brez informacije bi bolj tipal.
Govor je torej glas zaupanja med voznikom in sovoznikom ...
Ko rečem 50 metrov, je to informacija tudi zame, da vem, kdaj povedati naslednji ovinek. Seveda pa 50 metrov pri hitrem avtomobilu ni enako kot pri šibkejšem, kjer ta razdalja traja precej dlje. Zdaj vozim z Rokom Turkom in avtomobil je tako hiter, da si metre celo zmanjšujeva. Seveda pa so vozniki različni, zato se moram prilagoditi vsakemu posebej.
Kako nevaren je avtomobilski šport?
Tako statistika kot moje izkušnje govorijo, da ni tako nevaren, kot se morda zdi na prvi pogled. Običajno gre za male nesreče s praskami, pa še te so pogosto posledica čistih naključij, ko veja prileti v avtomobil in podobno. Nekaj je bilo poškodb križa, neredko tudi zaradi površnosti voznika ali sovoznika, če se ne privežeta dobro.
Kako se je treba privezati?
Močno. Tako da stisneš trebuh noter in se pripašeš. Tako za poškodbe bistveno manj možnosti.
Koliko žensk je v avtomobilskem športu?
Kar precej nas je. Nekatere se spoznajo tudi na mašine, jaz pa o motorjih nimam pojma in se tudi ne poglabljam v to. A to niti ni toliko bistveno, saj si vloge razdelimo.
