Po slovesu pred Darkom in Dejanom novi izzivi

Slovenski šport invalidov ima nekaj prepoznavnih obrazov, zagotovo pa je bil in ostal simbol parašporta 30-letni Darko Đurić, ki bi letos na paralimpijskih igrah lovil svojo prvo paralimpijsko kolajno. A igre so prestavljene na leto 2021, če takrat sploh bodo. Je pa jasno, da Darka ne bo poleg. Tako se je odločil in napovedal konec kariere. »Že nekaj časa je ljudem okoli mene jasno, da nisem srečen. Srečni smo, ko delamo stvari, ki nas osrečujejo. Začutil sem, da plavanje ni več nekaj, s čimer bi bil dodana vrednost družbi. Tudi izbira nekaterih ljudi, ki naj bi me podpirali, a se je izkazalo, da so jim pomembne le lastne koristi in prihodki, me je pripravila k razmišljanju. Ali naj bom nesrečen, pa vendarle neki idol, ali pa srečen in človek, ki lahko odloča o svojem življenju, mogoče v širšem merilu manj cenjen, ampak vsaj dodana vrednost ljudem, ki me obdajajo. Zato se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali na poti do mojih uspehov, me podpirali, tudi ko ni bilo vse najbolj rožnato. Čas je, da moje mesto zavzamejo mladi, ki so motivirani in si želijo napredka. Hvala vsem, kariera plavalca mi bo za vedno ostala v spominu kot izjemno potovanje, polno dobrih ljudi in izkušenj, ki mi bodo učitelj v vseh mojih naslednjih podvigih. Darko 'ma vas rad,« je svoje misli strnil karizmatični Gorenjec, dvakratni udeleženec paralimpijskih iger.


​Rodil se je leta 1989 v Mariboru. Genska napaka je bila kriva, da se je rodil brez nog in leve roke. Rasel je v rejniški družini Debeljak na Gorenjskem. Njegovi biološki starši so se mu odrekli, ne obtožuje jih. Pred časom je dejal, da ga dejansko niso zapustili, ampak so mu dali drugo možnost. Darko bo tako ali drugače ostal povezan s športom invalidov, saj ga šport preprosto potrebuje. Zdaj bo imel še nekaj več časa za nove izzive. Dvakratni svetovni prvak, zlato ima tudi z evropskega prvenstva, ravno v teh dneh končuje diplomo na fakulteti za poslovne vede.

Da bi letos nastopil na paralimpijskih igrah in tam igral pomembno vlogo, je računal tudi Dejan Fabčič. Ker pa so igre prestavljene, 42-letni Dejan pa že tako polno zaseden, se je tudi ta dobrodušni Primorec odločil za slovo. »Vsaka zgodba se enkrat konča, in za tole mojo kajakaško je sedaj pravi čas. V teh dneh bi se moral boriti za vozovnico za paralimpijske igre v Tokiu, a nam je ta virus kvalifikacije odpihnil v negotovost enkrat v naslednje leto. To so bila naporna, vendar zelo lepa leta, polna lepih dogodkov in pripetljajev. Ki sedaj postajajo spomini. Hvala vsem, ki ste mi pomagali in navijali zame. Veliko vas je in se bojim, da bi koga pozabil, če bi našteval. Šport je moje življenje in zagotovo bo še naprej redni del mojega vsakdana. Izzivov in idej imam še veliko,« je ob slovesu zapisal Fabčič, ki je bil dvakrat na paralimpijskih igrah – leta 2008 kot plavalec, 2016. pa s kajakom, zasedel je 6. mesto, ponosen pa je tudi na bron z evropskega prvenstva. Dejanu ni bilo lahko, rodil se je brez obeh golenic. Nekaj zdravnikov je bilo prepričanih, da bi mu bilo dobro odrezati nogi, ortoped Albin Plahuta pa je menil drugače, in uspelo mu je! Dejan danes hodi, dela in ustvarja. Končal je medicinsko fakulteto, zdaj dela kot zdravnik specialist interne medicine. S srednješolsko ljubeznijo, zdaj ženo Vido, sta si ustvarila družino in dom.