METOD ROPRET
Po srebru po evre tudi zunaj slovenskih meja
Odbojkarji so druga ekipa Evrope, predsednik Metod Ropret pa že razmišlja, kako bi jim izboljšal razmere. Selektor Alberto Giuliani ostaja na slovenski klopi.
Odpri galerijo
Odbojkarji so spravili Slovenijo na noge. Zlata na evropskem prvenstvu resda ni bilo, a bo tudi srebrna zapuščina dala nov zagon odbojki. Tega se nadeja tudi Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije. Očitno je v številki sedem nekaj čarobnega, magičnega. V sedmem letu na čelu zveze je Ropret doživel, da so odbojkarji napolnili Stožice, osvojili medaljo in povezali Slovenijo. Za nameček so pod streho spravili evropsko prvenstvo, tuji odbojkarski logi so enotni: Slovenija se je spet izkazala.
»V času prvenstva sem delo na občini, kjer sem župan, delegiral na zaposlene, saj mi je bilo jasno, da moram biti povsem posvečen evropskemu prvenstvu,« nekaj dni po verjetno najlepših dveh tednih življenja razmišlja prvi mož odbojkarske zveze Metod Ropret, ki v teh dneh zbira vtise, kmalu bo narejen prvi obračun. A Ropret se ne boji, prvenstvo se je končalo s plusom. Preudarno in premišljeno pa ne želi ugibati, koliko evrov se je nakapljalo. Že zdaj je jasno, zveza bo sredstva porabila za stabilizacijo in dodatno financiranje reprezentančnih programov, ki prinašajo rezultate.
»Ob takem dogodku se mora vse poklopiti. Na nekatere zadeve pa niti ne moreš vplivati. Zagotovo je zelo variabilen obisk. Imeli smo srečo, naša ekipa je zmagovala, zato smo tudi na segmentu prodaje vstopnic naredili posel,« navrže predsednik in poudari, da so se dobro odrezali tudi na področju prodaje pravic oglaševanja, pri izvedbi tekmovanja pa je odbojkarjem pomagala agencija SportMediaFokus. Košarkarska zveza Slovenije je za EP 2013 kot edini kandidat, preostali so prej raje odstopili, plačala več kot šest milijonov kotizacije. Bolje rečeno, to je naredila država.
»Na tem mestu bi se še enkrat rad zahvalil ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Brez pokrite kotizacije, znašala je 375.000 evrov, ne bi zmogli organizacije,« priznava Ropret, ki je precej čustveno doživljal prvenstvo, dva dogodka pa sta se mu še posebno vtisnila v spomin. »Ne morem pozabiti izjemnega odnosa med mojim sinom in ekipo, ko se je vrnil po operaciji slepiča. Vsi so mu odsvetovali obisk tekme, a ga tudi nihče ni mogel ustaviti. Zdi se mi, da je s svojo prisotnostjo tudi sam malce pomagal do zmage proti Poljski,« pa Ropret navrže dogodek, ki je ob izjemnem petju Zdravljice nanj naredil največji vtis. Odbojkarska zveza se lahko pohvali, da zna izbirati (tuje) strokovnjake, ki znajo iz igralcev iztržiti maksimum.
»Ne bi si želel pripisovati zaslug za to,« skromno pove Ropret, ki razkrije, da se o ključnih kadrovskih potezah posvetuje s strokovnimi sodelavci, potem pa sledi odločitev. Bo Alberto Giuliani ostal na klopi članov, nas še zanima. Ropret pove, da Italijanu pogodba velja še eno leto, pred njim in ekipo pa so elitna liga narodov in kvalifikacije za olimpijske igre. Ne pozabi pa predsednik zveze pohvaliti svojih zaposlenih, ki so v minulih letih organizirali številna mednarodna tekmovanja – z jasnim ciljem: da bi imela reprezentanca nekaj več možnosti za odmeven rezultat.
Prihodnje leto bodo na OZS volili novega predsednika. Ropret še ne ve, ali bo ostal na čelu zveze. Odbojko ima rad, poleg sina pa jo je igrala tudi njegova hči. »Prijatelji so me začeli nagovarjati, naj postanem predsednik in poskušam narediti nekaj dobrega za panogo,« Ropret pove o namenih in razlogih, zakaj je prišel za predsednika. Priznava, da bi danes kaj naredil drugače, še vedno pa bi sledil svoji strategiji oziroma viziji, to je vrhunski rezultat, ekipam pa želi ponuditi dober strokovni kader. Priznal je, da bodo poskušali čim bolje unovčiti srebrno kolajno na EP.
»Najprej bomo sedli z našimi partnerji, ki so nam zvesti že dalj časa in nam stojijo ob strani. Slišim pa, da vlada zanimanje za nas tudi na tujem,« je vesel Ropret, ki pa ima malce zvezane roke: na dresu ima reprezentanca lahko le enega sponzorja, pogojno dva.
»V času prvenstva sem delo na občini, kjer sem župan, delegiral na zaposlene, saj mi je bilo jasno, da moram biti povsem posvečen evropskemu prvenstvu,« nekaj dni po verjetno najlepših dveh tednih življenja razmišlja prvi mož odbojkarske zveze Metod Ropret, ki v teh dneh zbira vtise, kmalu bo narejen prvi obračun. A Ropret se ne boji, prvenstvo se je končalo s plusom. Preudarno in premišljeno pa ne želi ugibati, koliko evrov se je nakapljalo. Že zdaj je jasno, zveza bo sredstva porabila za stabilizacijo in dodatno financiranje reprezentančnih programov, ki prinašajo rezultate.
Podpora države
»Ob takem dogodku se mora vse poklopiti. Na nekatere zadeve pa niti ne moreš vplivati. Zagotovo je zelo variabilen obisk. Imeli smo srečo, naša ekipa je zmagovala, zato smo tudi na segmentu prodaje vstopnic naredili posel,« navrže predsednik in poudari, da so se dobro odrezali tudi na področju prodaje pravic oglaševanja, pri izvedbi tekmovanja pa je odbojkarjem pomagala agencija SportMediaFokus. Košarkarska zveza Slovenije je za EP 2013 kot edini kandidat, preostali so prej raje odstopili, plačala več kot šest milijonov kotizacije. Bolje rečeno, to je naredila država.
»Na tem mestu bi se še enkrat rad zahvalil ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Brez pokrite kotizacije, znašala je 375.000 evrov, ne bi zmogli organizacije,« priznava Ropret, ki je precej čustveno doživljal prvenstvo, dva dogodka pa sta se mu še posebno vtisnila v spomin. »Ne morem pozabiti izjemnega odnosa med mojim sinom in ekipo, ko se je vrnil po operaciji slepiča. Vsi so mu odsvetovali obisk tekme, a ga tudi nihče ni mogel ustaviti. Zdi se mi, da je s svojo prisotnostjo tudi sam malce pomagal do zmage proti Poljski,« pa Ropret navrže dogodek, ki je ob izjemnem petju Zdravljice nanj naredil največji vtis. Odbojkarska zveza se lahko pohvali, da zna izbirati (tuje) strokovnjake, ki znajo iz igralcev iztržiti maksimum.
375tisoč evrov je bila kotizacija ob organizaciji.
»Ne bi si želel pripisovati zaslug za to,« skromno pove Ropret, ki razkrije, da se o ključnih kadrovskih potezah posvetuje s strokovnimi sodelavci, potem pa sledi odločitev. Bo Alberto Giuliani ostal na klopi članov, nas še zanima. Ropret pove, da Italijanu pogodba velja še eno leto, pred njim in ekipo pa so elitna liga narodov in kvalifikacije za olimpijske igre. Ne pozabi pa predsednik zveze pohvaliti svojih zaposlenih, ki so v minulih letih organizirali številna mednarodna tekmovanja – z jasnim ciljem: da bi imela reprezentanca nekaj več možnosti za odmeven rezultat.
Nagovorili so ga
Prihodnje leto bodo na OZS volili novega predsednika. Ropret še ne ve, ali bo ostal na čelu zveze. Odbojko ima rad, poleg sina pa jo je igrala tudi njegova hči. »Prijatelji so me začeli nagovarjati, naj postanem predsednik in poskušam narediti nekaj dobrega za panogo,« Ropret pove o namenih in razlogih, zakaj je prišel za predsednika. Priznava, da bi danes kaj naredil drugače, še vedno pa bi sledil svoji strategiji oziroma viziji, to je vrhunski rezultat, ekipam pa želi ponuditi dober strokovni kader. Priznal je, da bodo poskušali čim bolje unovčiti srebrno kolajno na EP.
Brez milosti za SlashaRopreta smo pobarali, zakaj je psiček Slash maskota naše reprezentance. V Stožicah je lahko spremljal tekmo iz prve vrste, v Franciji na finalu pa je moral po prvem nizu na mrzel francoski zrak. »V Ljubljani v Stožicah smo to reševali zelo elegantno in do obiskovalcev prijazno, tak pes ne bi nikomur storil nič žalega. V Franciji pa so bile težave na vsakem koraku, od pregledovanja vstopnic naprej, tudi zaradi vnosa navijaških rekvizitov. Ljudje so po več kot uro stali zunaj,« je potarnal prvi mož OZS.
»Najprej bomo sedli z našimi partnerji, ki so nam zvesti že dalj časa in nam stojijo ob strani. Slišim pa, da vlada zanimanje za nas tudi na tujem,« je vesel Ropret, ki pa ima malce zvezane roke: na dresu ima reprezentanca lahko le enega sponzorja, pogojno dva.