Popotovanja ne obžaluje

Sezona vrnitve med najboljše v 1. SNL se za Primorje razpleta nad pričakovanji. Ajdovci po uvodnih treh porazih brez doseženega gola trdno držijo obstanek in so v minulem krogu kljub neodločenem izidu na »varni razdalji« zadržali že drugo sezono ligaške tekmece iz Lendave. Na vzhodu Slovenije so rdeče-beli začeli svoj točkovni zbir s prepričljivo zmago, v sobotnem derbiju pa so bili tekmeci za obstanek blizu oddolžitve, a je Žan Bešir z drugim prvenstvenim golom Lendavčanom preprečil veselico.

Ajdovski rešitelj sodi v kategorijo nogometašev, ki so najhvaležnejši in jih je vse manj: vzgojeni so v domačem okolju in brez njih »mali« klubi ne morejo preživeti. Toda sveži 24-letni zvezni igralec s prefinjeno levico (24 let je dopolnil 17. t. m.) ima za seboj pestra leta, v katerih je z več ali manj sreče iskal svoj nogometni prostor pod soncem. V poldrugem letu je Žan šel z enega na drugi konec Slovenije. Po Kopru se je vrnil k Primorju, a po pol leta odšel v Lendavo, kjer je z Nafto izgubil prvoligaško bitko prav s Primorjem. In se poleti znova vrnil domov po reku »ljubo doma, kdor ga ima«. Zadovoljni so bili vsi, klub, navijači in Žan, ki je v tej sezoni izpustil le eno tekmo. Skupno pa je v 1. SNL že odigral 59 tekem in dosegel štiri gole.

Doma je bil prvi šport rokomet

»Zrelost je zelo pomembna in ko se ozrem nazaj, vidim, da nisem bil povsem pripravljen za pot, ki sem jo ubral. V Kopru me je ujela višja raven profesionalnosti, nisem je bil vajen in sem se težko privadil nanjo. Morda nisem imel ustreznega predznanja. Preprosto so mi manjkale izkušnje. Tudi primerna spodbuda bi bila dobrodošla. Če bi trenerji v meni prepoznali potencial ali me znali spodbuditi, bi lahko bilo drugače. Najbrž tudi sam nisem znal izvleči iz sebe najboljšega. Ne bi pa rekel, da sem zamudnik. In ne bi mogel reči, da karkoli obžalujem,« je iskreno »prehodil« preteklost Ajdovec, ki ima lepo nadaljevanje v sedanjosti v matičnem klubu, kjer pod taktirko trenerja Milana Anđelkovića postaja eden od najbolj trdnih členov v moštvu in za klub z bogato prvoligaško tradicijo.

»Dosegli nismo še ničesar, toda to moštvo ima veliko potencialov. Dobro treniramo, predvsem imam zdrave temelje in odličnega trenerja, ki nas tudi takrat, ko zmagujemo, zna držati na trdnih tleh. A v isti sapi poudarja, da smo lahko še boljši,« opozarja rdeče-beli fant iz središča mesta burje, ki ima športno poreklo. Oče Peter in mati Natalija sta bila rokometaša.

»Na ulici se je igral nogomet, doma je bil prvi šport rokomet. Sicer sem športnik po duši in spremljam domala vse športe,« je povedal. »Moj slog igre je tehničen, nisem privrženec nabijanja žoge in imam rad žogo v nogah. Toda to še ne pomeni, da ne morem odteči metra več. A celotno podobo na koncu oblikujejo zrelost ter izkušnje,« sloki in 187 centimetrov visoki Ajdovec ve, da je še v procesu igralskega oblikovanja.