Poskuša biti še boljši

Metuljčki v trebuhu so vedno prisotni. Že od prve dirke na svetovnem prvenstvu pa vse do zadnjih dirk v motoGP. A to je nekaj, kar imam rad, kar me čustveno razvname: ta občutek, želja po zmagi. Pod pritiskom najbolje opravljam svoje delo. Če dobro odpeljem kvalifikacije, sem bolj sproščen, saj vem, da je cilj lažje dosegljiv in da sem pripravljen. Čas pred startom teče zelo počasi! To je najdaljših dvajset minut v mojem življenju. Vedno je tako. Vedno sprašujem fante okoli sebe: 'Koliko je ura?'«
 

Rast in zorenje

»Ko sem bil otrok, sem bil težaven, a sem bil priden. Nikoli se nisem pretepal ali se neprimerno vedel. Bil sem dober učenec. Odrasel sem z dedkom, ki me je naučil discipliniranosti. Ko sem bil star deset let, sem že dirkal, on pa me je gnal kolesarit in opravljat druge treninge. Seveda mi kot otroku ni bilo lahko ohranjati takšne rutine ter razumeti njegovih vrednot in prepričanja, a samodisciplina in predanost, ki ju imam zdaj, izhajata iz tega. Hvaležen sem mu za to. Vedno me je pravilno usmerjal.


Naučil me je vljudnosti in pravičnosti. Besede imajo veliko moč v življenju in včasih je bolje biti tiho in le opravljati svoje delo. Spomnim se, kako sem prišel na dirkališče v Kataloniji, kjer sem tekmoval v otroški kategoriji. Začel sem in bil pet sekund hitrejši od preostalih. Nisem vedel, zakaj, a dedek se je pošteno razhudil. Mislil je, da tvegam preveč.

Rekel je: 'Padel boš, nehaj!' Seveda ga nisem poslušal in sem odšel na naslednji trening. Nakar je sledil hud padec! To je bila lekcija za ta dan. Po njej sem bil bolj dovzeten za dedkove nasvete. Še vedno je tukaj in še vedno se pogovarjava, a raven dirkanja, na kateri sem trenutno, je visoka.«
 

Prvi nastopi

»Dirka, na kateri sem bil najbolj nervozen, je bila moj prvi nastop za veliko nagrado leta 2011 v Katarju. Imel sem občutek, da je vse še večje, pompozno. Spomnim se, da sem prišel na prvi prosti trening v kategoriji moto3, in imel sem občutek, da sem izjemno hiter. Po treh, štirih krogih so me začeli postopoma prehitevati. Tega nisem mogel razumeti, saj sem vozil po najboljših močeh.


Bilo je zelo težko in bil sem res na začetku, a korak za korakom sem napredoval, trdo garal in se vedno bolj učil. Lagal bi, če bi trdil, da nisem nervozen pred javnimi nastopi. Težko je biti dober govorec in vedeti, ali te ljudje pravilno razumejo. V stresu sem se znašel tudi takrat, ko sem se odpravil na tek s svojo psičko in jo izgubil. Iskal sem jo vsepovsod. Sililo me je na jok. Mislim, da nikoli nisem bil tako živčen kot takrat. Na srečo sem jo našel pred domačim pragom.«
 

Obvladovanje stresa

»Delam za to, kako obvladovati stres pred dirko. To je zame precej pomembno, saj imam slabe starte. To je že rutina, ki pa jo imam namen spremeniti. Poskušam se pripraviti tako, da pred startom meditiram in vizualiziram dogodke. Mislim, da mi je z mentalnimi treningi uspelo izboljšati nekatere stvari. Občutek je čuden, saj tega prej nisem počel, a v tem športu moraš najti načine, kako napredovati z danes na jutri. Z ene dirke na drugo. Vedno poskušam biti še boljši.«