Poslovil se je legendarni nogometaš, borec proti diskriminaciji Romov
Iz Nogometne šole Mura so danes sporočili žalostno novico, in sicer se je v 78. letu starosti poslovil legendarni romski, slovenski in jugoslovanski nogometaš Jože Horvat – Didi.
V bedi in revščini preživljal otroštvo
Rodil se je rojen 4. maja 1946 na Pušči pri Murski Soboti, kjer je nato v bedi in revščini preživljal otroštvo s svojima staršema. Pušča je bila takrat še zelo nerazvita romska vas. Bila je, kot je sam povedal, kot nekakšno indijansko naselje, kjer so bivali ljudje, ki so živeli zelo skromno. Tudi sam je bil večkrat lačen kot sit, saj mu starša nista mogla privoščiti boljšega življenja. »Pozimi, ko sem šel peš v šolo, sem imel namesto zimske bunde le očetov sako, ki mi je bil seveda prevelik. Pod njim sem si za hlače zataknil čitanko in zvezek, več nisem imel,« je v enem izmed pogovorov za medije, pripovedoval legendarni Didi.
Toda, revščina in skromnost ga nista ustavila pri uresničevanju življenjskega cilja postati nogometaš, in kot takšen bo v zgodovino romskega, slovenskega in jugoslovanskega športa, zlasti nogometa, zapisan z zlatimi črkami. Prav nogomet je odigral najpomembnejšo vlogo v njegovem življenju, sam pa je pogosto poudarjal: Nogomet mi je del vse, kar imam danes v življenju! Njegova nogometna pot se je začela pri NK Pušča. Spominjal se, da se je s selekcijo pionirjev udeležil turnirja v Gornji Radgoni. Na prvi tekmi, ki so jo igrali z ekipo Mure, so sicer izgubili, vendar je Didi že takrat s svojim nogometnim talentom opozoril nase. Takratno vodstvo Mure ga je opazilo in povabilo v klub, kjer je ostal petnajst let. Treninge je imel včasih tudi osemkrat tedensko. Trenerji so ga motivirali in mu dajali dodaten zagon, s trdim delom pa so prihajale tudi ponudbe novih klubov.
Postal eden največjih ambasadorjev romskega športa
»Bal sem se odhoda v večja mesta, čeprav so me vabili v Maribor in Ljubljano. Strah me je bilo, saj sem prihajal iz romskega naselja. Prepričan sem bil, da me bodo postrani gledali, zato sem ostal zvest Muri. Tu mi je bilo lepo, zadovoljni so bili tudi moji starši, saj so jih ljudje ustavljali na ulici in jim govorili, da je njihov sin res enkraten. Pri šestnajstih letih sem že zaigral za člansko ekipo Mure. Sredi sedemdesetih let, ko sem končal igralsko kariero pri Muri, me je nogometna pot zanesla v Nemčijo. Tam sem igral v drugi bundesligi, pri klubu ESV Ingolstadt, ter za nekatere klube v nižjih ligah. V Nemčiji je živela moja sestra. Veliko mi je pomenilo, da sem lahko spal in jedel pri njej, poleg igranja nogometa pa sem bil zaradi vizuma tudi zaposlen za polovični delovni čas. Delal sem v tovarni avtomobilov Audi,« nam je ob priliki razlagal Didi, ki je bil prvi romski nogometaš v drugi jugoslovanski nogometni ligi. Poleg za Puščo in Muro, ter omenjenim nastopom v Nemčiji, je Didi igral tudi v Avstriji. Bil je eden največjih ambasadorjev romskega športa, aktivist in borec proti diskriminaciji romske skupnosti ter predsednik romske športne zveze Slovenije. V svojem življenju je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim sta ga počastila tudi nekdanji in aktualni predsednik Uefe Michel Platini ter Aleksander Čeferin. Njegova velika želja je bila, da bi zaživelo svetovno prvenstvo v nogometu za Rome, a žal tega ni dočakal.
Didi je bil še posebej ponosen na srečanje s prejšnjim predsednikom UEFA Platinijem, ki je bil navdušen nad organizacijo romskega nogometa v Sloveniji. »Na srečanju sem mu predstavil stanje v romski skupnosti, opozoril na veliko športnih talentov in volje, a tudi na nepravilno delo. Nekaj mesecev pozneje je Platini v romski naselji Pušča in Vanča vas poslal delegacijo UEFE, kjer so posneli treninge, ki so jih predvajali na spletni strani osrednje evropske nogometne organizacije. Platini je bil navdušen nad nami, prekmurskimi Romi, sprejel je moje zamisli, mi osebno čestital in poslal žogo s svojim podpisom,« se je spominjal Didi, ki je ustanovil tudi Romsko nogometno zvezo Evrope, kjer je bil predsednik, v njo pa je že na začetku bilo vključenih že sedem držav-poleg Slovenije še Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Češka, Francija in Španija.
Sicer pa je Michel Platini ob obisku v Prekmurju pred šestimi sedmimi leti izrazil podporo prizadevanjem romske populacije za čim večjo vključenost ter njihovo pravilno izkoriščanje prostega časa. Nekdanji prvi mož evropskega nogometa in nekdanji odlični francoski nogometaš je podprl vse ideje, s katerimi bi mlade Rome, med katerimi je tudi veliko odličnih nogometašev, namesto v gostinske lokale, med narkomane in alkoholike, spravili na nogometne zelenice in druge športne terene. Predsednik Romske športne zveze Slovenije Jože Horvat - Didi, je ob tej priložnosti povedal: »Vsak romski otrok, poleg glasbe ima najraje nogomet, in zato je potrebno, da jim se v čim večjem številu omogoči igranje nogometa ali sploh ukvarjanje s športom. Na ta način jih bomo odvrnili od cigaret, alkohola in drugih drog, saj bodo imeli možnost pozitivnega izrabljanja prostega časa. V čast si štejem, da nam je prisluhnil tudi legendarni Michel Platini, ki nas je tudi podprl ter tudi sam predlagal nekatere rešitve ...«
»Slovenija zgled, kako bi moralo biti povsod v Evropi«
Takoj zatem je na spletni strani UEFA bilo zapisano: »Obiskali smo Slovenijo, kjer lahko najdete izjemen primer vpliva nogometa na družbo v Murski Soboti v domu nogometnih klubov Pušča in Roma, edinih romskih moštev v državi, ki igrata z neromskimi moštvi v državnih prvenstvih. Slovenija je zaradi vključenosti Pušče in Rome v državna tekmovanja zgled, kako bi moralo biti povsod po Evropi,« sam Platini pa je dodal: »Številni romski igralci so in bodo navduševali milijone navijačev po Evropi. Protiromski vzkliki na stadionih in zunaj njih so sramotni in moramo jih izkoreniniti.«
