Predsednik v Tokiu, člani nezadovoljni

V uredništvo smo prejeli daljše pisanje nekaterih zaskrbljenih članov Športne zveze Ljubljana (ŠZL), ki jih je zaskrbelo dogajanje v zadnjem mesecu: v prvem novembrskem tednu je ŠZL od Mestne občine Ljubljana prejel osnutek letnega programa za leta 2020–2022.

»Rok za oddajo mnenja nam je MOL določil do četrtka, 14. novembra 2019,« so zapisali na spletni strani ŠZL ter menili, da je rok prekratek in da bodo svoje predloge oblikovali po obravnavi na redni seji njihovega izvršnega odbora, ki je načrtovana v sredo. To je očitno podžgalo pisce, ki zahtevajo spremembe v vrhu organizacije, saj da predsednik Janez Sodržnik »ne ščiti interesov članov,« teh pa je v zvezi 219: od aikido društev do ženskih košarkaric.
 

Bolj športen kot političen tip

V resnici ima Sodržnik precej pestro karierno pot, na kateri je vijugal med politiko in športom: čeprav je rojen v Celju, je že pri 28 letih postal predsednik ŠZL, to funkcijo pa ima še danes, po 27 letih od imenovanja. Istega leta – torej 1992. –, ko je bil imenovan za predsednika ŠZL, imenovan pa je bil tudi za predsednika ljubljanske LDS, do leta 1999 je bil tudi direktor ljubljanske mestne uprave! V svojih političnih ekskurzih je – potem ko je bil tik pred prelomom tisočletja vržen iz LDS – godel na nenavadne strune: sam je dvakrat neuspešno naskakoval ljubljanski županski sedež, pa bil sekretar stranke Slovenija je naša Borisa Popoviča, a pravo kariero je – ob gospodarskih podjetjih – ustvaril v športu.

Ob predsedovanju ŠZL je Sodržnik zadnjih pet let tudi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), član vladnega Strokovnega sveta RS za šport (ki odloča o strokovnih zadevah in daje vladi strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev), pa predsednik Komisije za pravne zadeve pri vladnem strokovnem svetu ter še član sveta zavoda Šport Ljubljana.

»Žal je realnost taka, da Športna zveza Ljubljana ni več zares produktivno udeležena pri dodelavi programa/ strategije za razvoj športa mladih, rekreativnega športa, vrhunskega športa na območje MOL in je vprašanje, ali sploh še kdaj nameravajo biti,« tarnajo zaskrbljeni člani, o tem pa smo nameravali povprašati tudi Sodržnika – a ne vemo, ali nam je v resnici odgovoril on.
 

Preveč ugodnosti za en mail

Nanj osebno smo namreč naslovili nekaj vprašanj glede športa v Ljubljani, želeli smo tudi nekaj njegovih razmišljanj, ki bi osvetlila drug(ačen) pogled na ljubljanski šport, ki ga tvorijo številna društva, klubi in raznolike dejavnosti. Po nekaj dneh čakanja smo poslali še urgenco na odgovore, nato pa se je odzval Sodržnik: »Včeraj sem se vrnil iz Tokia s svetovnega kongresa Tafisa, kjer sem sodeloval kot podpredsednik OKS-ZŠZ. Zato pozen odgovor z moje strani.«

V nadaljevanju je še dodal, da je »vprašanja posredoval sekretarju ŠZL Alešu Remihu,« ki je očitno pripravil Sodržnikove odgovore. Razumljivo je, da sta Tokio in Ljubljana daleč narazen, tudi miselno, a po 27 letih predsedovanja ŠZL bi človek pričakoval bolj vsebinske odgovore kot puhlice, da je ugodnosti za člane ŠZL, ki plačajo 60 evrov letne članarine, »preprosto preveč, da bi vam pisal v mailu«.

Na vprašanje o sistemski podpori manjšim društvom (ter kako pomagajo bolj obetavnim ali zanimivim), so nam odgovorili, da lahko članice ŠZL najemajo Športni center Triglav pod ugodnejšimi pogoji: »Prav tako je v sklopu dvorane na voljo galerija, ki jo pa društva koristijo brezplačno za svoje potrebe, bodisi za sestanke, predavanja, tudi vadbo manjših skupin,« odgovarja Remih v Sodržnikovem imenu. Očitno na ŠZL manjka posluha tudi za novinarska vprašanja, ne zgolj za član(ic)e ŠZL, ki se pritožujejo: »Tako daleč smo prišli, da niti seje izvršnega odbora in njihov dnevni red niso javni.«


Je pa resnici na ljubo treba zapisati še to: šport, kot smo ga poznali v času, ko je Sodržnik prevzel ŠZL, ne obstaja več. Niso se spremenili zgolj športni kolektivi in načini financiranja športa, ampak celotna družba. Stari, amaterskemu in mladinskemu športu bolj naklonjeni časi, so minili; preživetje društev je odvisno predvsem od njih samih. Koliko to vpliva na kakovost ljubljanskega športa in kolektivov, je še eno neodgovorjeno vprašanje. Sodržnikovo pomoč pa bodo člani(ce) preverjali v sredo, ko se bodo najverjetneje znova kresala mnenja na seji izvršnega odbora ŠZL.