PREGLED DESETLETJA: Slovenci pisali zgodovino v ekipnih športih

Slovenija je v zadnjem desetletju v ekipnih športih z žogo stopila na evropski prestol (košarkarji so leta 2017 v Turčiji sprožili evforijo, kakršne naša država na športnem področju še ni doživela), odbojkarji pa so poskrbeli za popolno mobilizacijo na delno domačem evropskem prvenstvu 2019 in klonili šele v finalu v Parizu proti Srbom. S tem so ponovili uspeh iz leta 2015, ko so v finalu v Bolgariji prav tako osvojili naslov evropskega podprvaka (izgubili so s Francijo).

Prvič po letu 2004 so se medalje na velikih tekmovanjih veselili rokometaši. Ti so pod vodstvom Veselina Vujovića konec januarja 2017 na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili bronasto odličje. So pa rokometaši poskrbeli še za en velik podvig, saj so se uvrstili na olimpijske igre v Rio de Janiero leta 2016 in zasedli šesto mesto (na OI so sicer nastopili še v Sydneyju 2000 in Atenah 2004).

Za to, da moštvo sodeluje na največjem športnem dogodku na svetu, so kar dvakrat v zadnjem desetletju poskrbeli hokejisti. Na OI 2014 v Sočiju so osvojili sedmo mesto in deveto mesto štiri leta kasneje na OI v Južni Koreji.  

Ne pozabimo niti na drugi nastop slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Pod Matjažem Kekom je namreč zaigrala v Južni Afriki in dosegla prvo in doslej edino zmago na velikih tekmovanjih (1 : 0 proti Alžiriji).
 

Tina Maze s Team to aMaze do neverjetnih dosežkov

Tina Maze je postala v zadnjem desetletju svetovna smučarska kraljica. Postala je prva slovenska smučarka z zlato medaljo na olimpijskih igrah, a ne le ene, v Sočiju 2014 je osvojila kar dve: v smuku in veleslalomu. Pred tem je bila v Vancouvru leta 2010 dvakrat srebrna (veleslalom in superveleslalom). Leta 2011 je bila svetovna prvakinja v veleslalomu, v sezoni 2012/13 pa je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala. V rekordni sezoni 2012/13 je nanizala 11 zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala (2414 točk) ter tako zrušila 13-letni rekord Hermana Maierja (2000 točk). V tisti sezoni je zmagala v skupnem seštevku veleslaloma, superveleslaloma in superkombinacije ter bila druga v smuku in slalomu. Kariero je sklenila na Zlati lisici leta 2017.

Tekla je pot, tekle so solze

Eden največjih uspehov slovenskega športa, ki je zaznamoval tudi zadnje desetletje, je v kolesarstvu. Primož Roglič je v letu 2019 ugnal vso konkurenco na prestižni tritedenski dirki po Španiji (Vuelti). Svoj uspeh je gradil postopoma:  v letu 2016 je dobil etapo na Giru, leta 2017 etapo na Touru in medaljo na svetovnem prvenstvu, leta 2018 pa bil četrti na francoski pentlji. V 2019 je šel letos še dlje: na Giru je postal prvi Slovenec, ki je tritedensko dirko končal na stopničkah, na Vuelti pa premagal prav vse konkurente. Rogličev uspeh je s tretjim mestom v skupnem seštevku dopolnil Tadej Pogačar.

V kolesarstvu se je treba spomniti tudi dveh naslovov svetovnega prvaka Mateja Mohoriča, ki je (čeprav rojen 19. 10. 1994) stopil na svetovni tron na cestnih dirkah v konkurenci do 23 let v letih 2012 in 2013.
 

Judoistki iz Celja poskrbeli za delirij

Kot prva Slovenka je zlato olimpijsko odličje osvojila Urška Žolnir v Londonu leta 2012, ki je ugnala vso konkurenco v kategoriji do 63 kg. Za podobno navdušenje je štiri leta kasneje v Riu poskrbela Tina Trstenjak, ki prihaja iz istega celjskega bazena judoistov pod vodstvom Marjana Fabjana.

Za vedno se je v spomin zapisala Petra Majdič, ki je na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010 osvojila bronasto odličje. A na kakšen način? Petra je na ogrevanju padla v luknjo, se hudo poškodovala (zlom reber) in se z zadnjimi močmi povzpela iz brezna. Kljub hudi poškodbi je odtekla kvalifikacijsko in še tri izločilne tekme, kar dejansko meji na znanstveno fantastiko. Največja sreča pa je, da posledice za Petrino zdravje niso bile usodne ...

Med dosežkarji desetletja sta v našem izboru tudi boksar Dejan Zavec, ki je leta 2009 osvojil naslov svetovnega profesionalnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF, nato pa ga do leta 2011 še trikrat ubranil, in kajakaš Peter Kauzer, ki se je po Andražu Vehovarju (Atlanta 1996) prvi okitil z olimpijskim odličjem na divjih vodah (srebro v Riu 2016). V zadnjem desetletju je Kauzer trikrat osvojil svetovni pokal, skupaj pa ima od leta 2005 kar 11 odličij z evropskih (šestkrat prvak, dvakrat posamič) in pet s svetovnih prvenstev (dvakrat prvak med posamezniki).

Prevc postavil nove mejnike

V sezoni 2015/16 je Peter Prevc postal prvi smučarski skakalec, ki je v istem letu osvojil novoletno turnejo, svetovno prvenstvo v poletih in veliki kristalni globus. Prevc je v tej sezoni dobil kar 15 od 29 tekem in osvojil rekordne 2303 točke. Je pa leto prej v Vikersundu poletel 250 metrov, s čimer je postal prvi človek, ki je preletel četrt kilometra, v Sočiju leta 2014 pa še srebrno in bronasto odličje na olimpijskih igrah. Svetovni rekorder je resda bil le en dan, a njegovo ime bo za vedno ostalo v zgodovinskih knjigah. Svetovni prvak v poletih je leta 2012 postal tudi Robert Kranjec.

Ne pozabimo na prvega Slovenca v ligi NHL, Anžeta Kopitarja, ki je s Kralji iz Los Angelesa dvakrat osvojil Stanleyjev pokal (2012 in 2014), pa Aleksandra Čeferina, ki je leta 2015 prevzel vodstvo Uefe, v 2019 pa mu je bil na kongresu zaupan še en mandat.

Da uspeh ne pride sam od sebe, je vsem pokazal Luka Dončić, ki je že kot mlad odšel v tujino. Skozi velika vrata je leta 2018 vstopil v ligo NBA, potem ko je z madridskim Realom osvojil evroligo. Slovenska javnost še nikoli ni tako nestrpno pričakovala nabora, kjer ga je kot tretjega izbrala Atlanta, a kmalu je bilo jasno, da bo kariero začel v Dallasu.

Filip Flisar je v smučarskem krosu leta 2012 osvojil svetovni pokal, leta 2015 pa je postal še svetovni prvak. Motokrosist Tim Gajser je še kot najstnik leta 2015 postal svetovni prvak v razredu MX2, v elitnem razredu MXGP pa leta 2016 in 2019.
 

Garnbretova odpihnila vso konkurenco

Mina Markovič je dvakrat osvojila svetovni pokal v težavnostnem plezanju. Za popolno prevlado pa v zadnjih letih skrbi Korošica Janja Garnbret, rojena leta 1999. Na svetovnem prvenstvu na Japonskem je v letu 2019 postala prva plezalka v zgodovini, ki je z enega svetovnega prvenstva odnesla trojček zlatih kolajn. Hkrati je doslej trikrat zmagala v skupnem seštevku za svetovni pokal.

Ilka Štuhec je kljub mnogim poškodbam, ki jo spremljajo že od začetka njene športne poti, v letih 2017 in 2019 osvojila naslov svetovne prvakinje v smuku, leta 2017 pa kristalna globusa v smuku in kombinaciji. Žal se je kmalu po osvojitvi drugega naslova svetovne prvakinje spet poškodovala ...
 

Kam vse seže slovenski športni duh, je pokazala Alenka Artnik, potapljačica na vdih. V disciplini z enojno plavutjo se je najprej potopila do 111 metrov, nato pa postala še svetovna prvakinja in postavila rekord 113 metrov.

Slovenskih uspehov je bilo res veliko in vseh športnih junakov in junakinj seveda nismo našteli, zato poudarjamo, da nikogar nismo namerno izpustili, se pa tistim, ki smo jih, iskreno opravičujemo.