PREROŠKE BESEDE NA TOURU
Presenečenje bo, je zapisal
Zakaj je Jani Brajkovič pred spopadom za rumeno majico napovedal senzacijo.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar in Primož Roglič sta spisala rumeno-zlate strani slovenske športne zgodovine. Zadnji kronometer dirke po Franciji bo šel v športne anale. Slovenska športna javnost, predvsem tisti bolj pozorni spremljevalci letošnjega Toura, so v soboto med prenosom kronometra na TV Slovenija zastrigli z ušesi, ko se je med startom Tadeja in Primoža pojavil tudi zapis (tvit) kolesarskega veterana, 36-letnega Belokranjca Janija Brajkoviča, člana novomeške ekipe Adria Mobil.
Njegova beseda velja, ne nazadnje je leta 2012 na Touru zasedel izjemno deveto mesto v končni razvrstitvi. Z zapisom na twitterju Presenečenje bo je trdil, da Rogličeva prednost ne bo zadostovala. In več kilometrov kot sta prevozila Rogla in Pogi, jasneje je bilo, da se Brajkovič ni zmotil.
»Ne vem, kaj lahko povem. Ker bi šel v detajle. Če bi šel, ne bi bilo pošteno do kolesarjev. Tudi do Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Vsi vemo in poznamo mojo preteklost, kariero. V zadnjih treh, štirih mesecih veliko delam na sebi, na svojem umu. Ko to spremljam, vidim precej podobnosti med svojim in umom drugih kolesarjev. Točno vem, kaj se jim dogaja v glavi in zakaj kar naenkrat ne gre. Je to slab dan? Ne, to ni slab dan. To so druge zadeve. Človek zelo težko razume. Razume šele takrat, ko poišče pomoč. Ta pomoč mu razloži, zakaj se nekaj takega dogaja.«
Brajkovič se dotakne svoje profesionalne poti.
»Če pogledam na svojo kariero, so bili vsi moji dobri rezultati presenečenje. Vsi! Tudi končno 9. mesto na Tour de France. Bil pa sem sposoben za več! A sem v treh tednih kar sedemkrat padel, tudi pred zadnjim kronometrom, ko bi lahko skočil do šestega mesta! Pa nisem ... Od 2012. sem se spraševal, zakaj se mi to dogaja. V zadnjih treh mesecih dobivam odgovore. Stvari so jasne in razumljive. Pri meni je bilo takole: moj zavestni um gre v eno smer, ob njem motivacija, želja, točno določeni cilji, vse urejeno sto na uro. A podzavest gre v drugo smer. Ko se pojavi toliko pritiska, pa naj bo psihološki ali fizični, podzavest vedno premaga zavest, podzavest naredi, v kar verjame, ne pa tistega, v kar verjamem sam. Do letos nisem vedel, da toliko vpliva name. Tudi zbolel sem vedno ali pa imel tehnične težave, ko bi moral kaj doseči. Potem sem poiskal pomoč, zadnji trije meseci so najboljši meseci v mojem življenju,« pravi Brajkovič, ki se je vrnil po suspenzu zaradi dopinga. Spet uživa v kolesarstvu.
»Letos na Madžarskem je bila prva dirka po letu 2012, ko sem naredil, kot sem si zastavil. Če se je kaj začelo spreminjati v smer, kot je moj um vajen, sem opazil vzorce in ga zapeljal nazaj,« še doda Brajkovič. In poudari, da je v tvitu zapisal, kar je čutil, vedel in je pač dal iz sebe. »Kar nekaj sporočil sem dobil, ali imam kaj pri tem. Pa sem vsem jasno povedal, da nisem bil niti med dirko neposredno ali posredno s kom v stiku na tekmi po Franciji.«
In kako je videl nastopa Rogliča in Pogačarja? »Primož je izredno inteligenten. V vsakem trenutku je vedel, zakaj tako vozi. Niti enega kilodžula energije ni porabil v prazno, morda sta bila dva taka trenutka. Sicer pa je vozil pametno, vedno je imel plan A, plan B,« poudari Brajkovič, ki pa spomni, da se morda pri Rogliču vidi, da je izpustil kolesarsko abecedo. »Tako kot jaz je prišel pozno v kolesarstvo. Jaz sem začel v srednji šoli, on pri 20 letih.
Manjkajo nama tiste učne ure pri dečkih, kadetih, mladincih, kjer se je npr. Tadej Pogačar naučil voziti v skupini, privarčevati kak atom moči,« navrže Brajkovič. »Pogačarja posebno ne poznam, sem pa bil v stiku s športnim fiziologom iz njegove ekipe UAE. Poznam in vem, kakšno mnenje imajo o Tadeju že od njegovih prvih testov. Je kolesar, ki izredno dobro bere dirko in ima izjemno zmožnost regeneracije, boljšo kot kdor koli v svetovni kolesarski karavani. To je zmagovalna kombinacija. Se pa ne strinjam s tem, kar smo večkrat slišali, češ da Tadej ni imel ekipe ob sebi. To ni res! On je imel ekipo, je pa dejansko ne potrebuje poleg. Ob njem sta bila vedno en ali dva sotekmovalca. V zoprnem položaju se je znašel le ob tistem defektu.«
Niso redki, ki so Pogačarju očitali, da se je prilepil na močni Jumbo Visma in sledil. »Pa saj to so počeli vsi, ne le Pogačar. Kolesarji, ki so bili tja do 20. mesta v skupnem seštevku, so sledili Jumbo Vismi! To je povsem logično in legitimno. A je bil tempo tak, da so potem kar odpadali. Le Primož in Tadej sta ob tako ostrem tempu ostala,« še omeni Brajkovič, ki je imel v preteklosti le dve bežni srečanji z Rogličem. »Leta 2015, ko je dobil dirko po Sloveniji, in lani, ko je bil Primož edini, ki je prišel do mene na državnem prvenstvu in mi segel v roko. To je bila moja prva tekma po suspenzu zaradi dopinga. Roglič me je poznal le iz medijev,« sklene Brajkovič.
Njegova beseda velja, ne nazadnje je leta 2012 na Touru zasedel izjemno deveto mesto v končni razvrstitvi. Z zapisom na twitterju Presenečenje bo je trdil, da Rogličeva prednost ne bo zadostovala. In več kilometrov kot sta prevozila Rogla in Pogi, jasneje je bilo, da se Brajkovič ni zmotil.
To ni slab dan
»Ne vem, kaj lahko povem. Ker bi šel v detajle. Če bi šel, ne bi bilo pošteno do kolesarjev. Tudi do Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Vsi vemo in poznamo mojo preteklost, kariero. V zadnjih treh, štirih mesecih veliko delam na sebi, na svojem umu. Ko to spremljam, vidim precej podobnosti med svojim in umom drugih kolesarjev. Točno vem, kaj se jim dogaja v glavi in zakaj kar naenkrat ne gre. Je to slab dan? Ne, to ni slab dan. To so druge zadeve. Človek zelo težko razume. Razume šele takrat, ko poišče pomoč. Ta pomoč mu razloži, zakaj se nekaj takega dogaja.«
Brajkovič se dotakne svoje profesionalne poti.
Točno vem, kaj se jim dogaja v glavi in zakaj kar naenkrat ne gre. To ni slab dan, to so druge zadeve.
»Če pogledam na svojo kariero, so bili vsi moji dobri rezultati presenečenje. Vsi! Tudi končno 9. mesto na Tour de France. Bil pa sem sposoben za več! A sem v treh tednih kar sedemkrat padel, tudi pred zadnjim kronometrom, ko bi lahko skočil do šestega mesta! Pa nisem ... Od 2012. sem se spraševal, zakaj se mi to dogaja. V zadnjih treh mesecih dobivam odgovore. Stvari so jasne in razumljive. Pri meni je bilo takole: moj zavestni um gre v eno smer, ob njem motivacija, želja, točno določeni cilji, vse urejeno sto na uro. A podzavest gre v drugo smer. Ko se pojavi toliko pritiska, pa naj bo psihološki ali fizični, podzavest vedno premaga zavest, podzavest naredi, v kar verjame, ne pa tistega, v kar verjamem sam. Do letos nisem vedel, da toliko vpliva name. Tudi zbolel sem vedno ali pa imel tehnične težave, ko bi moral kaj doseči. Potem sem poiskal pomoč, zadnji trije meseci so najboljši meseci v mojem življenju,« pravi Brajkovič, ki se je vrnil po suspenzu zaradi dopinga. Spet uživa v kolesarstvu.
Skrival se je»Težko bom prišel v ekipo za World Tour, a sem prepričan, da sem v boljši formi kot 98 odstotkov vseh kolesarjev,« meni Brajkovič. Pravi, da je bil 15 let tiho. »Strah me je bilo, kaj bodo rekli drugi. Skrival sem se, nisem se odzival na klice, intervjuje. Nisem znal izraziti čustev, zato tudi vse težave pri prehranjevanju, neke vrste depresija,« razkrije Brajkovič, ki pri 36 letih še ni rekel zadnje besede in bo eden slovenskih adutov na svetovnem prvenstvu v Imoli.
»Letos na Madžarskem je bila prva dirka po letu 2012, ko sem naredil, kot sem si zastavil. Če se je kaj začelo spreminjati v smer, kot je moj um vajen, sem opazil vzorce in ga zapeljal nazaj,« še doda Brajkovič. In poudari, da je v tvitu zapisal, kar je čutil, vedel in je pač dal iz sebe. »Kar nekaj sporočil sem dobil, ali imam kaj pri tem. Pa sem vsem jasno povedal, da nisem bil niti med dirko neposredno ali posredno s kom v stiku na tekmi po Franciji.«
Le Roglič mu je stisnil roko
In kako je videl nastopa Rogliča in Pogačarja? »Primož je izredno inteligenten. V vsakem trenutku je vedel, zakaj tako vozi. Niti enega kilodžula energije ni porabil v prazno, morda sta bila dva taka trenutka. Sicer pa je vozil pametno, vedno je imel plan A, plan B,« poudari Brajkovič, ki pa spomni, da se morda pri Rogliču vidi, da je izpustil kolesarsko abecedo. »Tako kot jaz je prišel pozno v kolesarstvo. Jaz sem začel v srednji šoli, on pri 20 letih.
Manjkajo nama tiste učne ure pri dečkih, kadetih, mladincih, kjer se je npr. Tadej Pogačar naučil voziti v skupini, privarčevati kak atom moči,« navrže Brajkovič. »Pogačarja posebno ne poznam, sem pa bil v stiku s športnim fiziologom iz njegove ekipe UAE. Poznam in vem, kakšno mnenje imajo o Tadeju že od njegovih prvih testov. Je kolesar, ki izredno dobro bere dirko in ima izjemno zmožnost regeneracije, boljšo kot kdor koli v svetovni kolesarski karavani. To je zmagovalna kombinacija. Se pa ne strinjam s tem, kar smo večkrat slišali, češ da Tadej ni imel ekipe ob sebi. To ni res! On je imel ekipo, je pa dejansko ne potrebuje poleg. Ob njem sta bila vedno en ali dva sotekmovalca. V zoprnem položaju se je znašel le ob tistem defektu.«
Ko pokliče ArmstrongJani Brajkovič je prvič na Touru nastopil leta 2010 v dresu ekipe RadioShack. Sprva ni bil v načrtih športnega direktorja Johana Bruyneela. »To mi je dejal na dirki po Kaliforniji, a sem si res želel na Tour,« se spominja. Svojega šefa je prepričal z zmago na generalki – dobil je legendarni kriterij po Dofineji. Nekaj dni za tem ga je poklical Lance Armstrong, takratni kapetan ekipe, in ga pobaral, ali bi šel na francosko pentljo. Jani ni omahoval.
Niso redki, ki so Pogačarju očitali, da se je prilepil na močni Jumbo Visma in sledil. »Pa saj to so počeli vsi, ne le Pogačar. Kolesarji, ki so bili tja do 20. mesta v skupnem seštevku, so sledili Jumbo Vismi! To je povsem logično in legitimno. A je bil tempo tak, da so potem kar odpadali. Le Primož in Tadej sta ob tako ostrem tempu ostala,« še omeni Brajkovič, ki je imel v preteklosti le dve bežni srečanji z Rogličem. »Leta 2015, ko je dobil dirko po Sloveniji, in lani, ko je bil Primož edini, ki je prišel do mene na državnem prvenstvu in mi segel v roko. To je bila moja prva tekma po suspenzu zaradi dopinga. Roglič me je poznal le iz medijev,« sklene Brajkovič.