Prevc šokiran ob spoznanju, kako hitro se lahko zgodi nekaj, na kar nimaš vpliva

Slovenski skakalni as Peter Prevc, ki bo v sredo praznoval 31. rojstni dan, bo konec tedna na prireditvi za veliko nagrado FIS v Rasnovu nastopil na prvih tekmah po grdem marčevskem padcu v Planici. V pogovoru nam je zaupal, kakšna je zdaj njegova forma, razkril je tudi, kako je bilo na nedavnih »pripravah« v stockholmskem vetrovniku, spremembah v zraku, na katere so vplivala nova pravila, preživljanju dopusta na morju, katastrofalnih poplavah ...

Ste že kaj lačni tekem?

»Da in ne. Po eni strani bi rad čim prej videl, kje sem v primerjavi s konkurenco, po drugi pa me je tega strah. Telesno sem sicer dobro pripravljen, psihično pa se še lovim.«

Zakaj?

»Ker (še) nisem tako samozavesten, da bi na treningu nizal same dobre skoke. To mi še ne uspeva.«

Kako so v vaših očeh spremembe pravil vplivale na skoke?

»Opažam, da je predvsem vzlet z odskočne mize zdaj drugačen. Spremembe so majhne, a pozna se, ker imamo manjše zagozde. Temu je bilo treba prilagoditi tudi smuči. Za nameček se je spremenil tudi kroj dresa, ki je povrhu krajši, ker ga je treba na meritvah spraviti višje. Tako se naberejo malenkosti, zaradi katerih včasih sploh ne veš, kje bi začel 'piliti' opremo.«

Na kakšen način vam je pri tem pomagal vetrovnik v Stockholmu, v katerem ste se pripravljali prejšnji teden?

»Zelo dobro je bilo, da smo s seboj vzeli šivalni stroj. Zaradi tega smo lahko sproti popravljali drese in jih krojili po našem okusu. A je tako, da si v vetrovniku na prepihu pet minut, medtem ko en skok traja le okrog sedem sekund.«

Kako bo videti vaš spored tekem v veliki nagradi?

»Konec tedna bom nastopil na preizkušnjah v Rasnovu. Če bom tam uspešen, bom nadaljeval pot na zadnji postaji letošnjega poletnega 'svetovnega pokala' v Hinzenbach (30. t. m. in 1. 10.) in Klingenthal (7. in 8. 10.), v nasprotnem primeru se bom vrnil na trening.«

V Romuniji ste bili že lani. Kaj je tam tako posebnega, da se boste poleti znova odpravili tako daleč?

»Nihče drug noče iti tja, jaz pa sem malce drugačen od ostalih. (smeh) Rasnovu sicer nič ne manjka, je pa res, da je do tja daleč. Lani smo se od tam vrnili s kombijem, domov smo se vozili enajst ur. Na srečo sva zadaj sedela le dva, tako da sva imela dovolj prostora. Letos se bomo tja odpravili z letalom (prek Beograda), potovanje naj bi od vrat do vrat trajalo devet ur.«

V preteklosti ste večkrat dejali, da niste pretiran ljubitelj morja. Medtem se je vaš odnos do njega očitno spremenil, kajne?

»Starejši ko sem, bolj mi ustreza. Včasih nisem vedel, kaj naj počnem na morju, sedaj, ko imam dva otroka, pa imam tam obilo dela. Poleg tega me vročina tudi ne moti več tako, kot me je v preteklosti. Ob zimskih ekstremih sem z leti vzljubil tudi poletne.«

Kako je videti vaš dan na oddihu? Ne poležavate na plaži?

»Ne, daleč od tega. Pametna ura mi je vsak dan pokazala, da sem naredil vsaj 13.000 korakov. In to brez treninga!«

Na dopustu tudi trenirate?

»Vsak drugi dan se odpeljem kam s kolesom, ali grem teč ali pa v hribe. Navsezadnje smo Slovenci znani po pohodništvu. Drugače pa je naš urnik na morju takšen: zajtrk, plaža, supanje, skakanje v vodo, potapljanje, lovljenje ravnotežja z enim in drugim otrokom, sladoled, kosilo, počitek ... Potem pa se vse skupaj spet ponovi.«

Plavanju pa se še vedno izogibate?

»Ne, plavanja pa nikoli nisem preveč maral. Verjetno zato, ker se vmes ne moreš ustaviti in malo spočiti.«

Kako ste doživeli katastrofalne poplave v Sloveniji?

»Če sem iskren, so me šokirale. Moram priznati, da me je zelo prizadelo spoznanje, kako se lahko hitro zgodi nekaj, na kar nimaš vpliva. Stricu, ki je doma v Škofji Loki, je poplavilo klet. En dan sem mu prišel pomagat čistit in bilo je grozno videti, kako moraš vse, kar pride v stik z vodo, blatom in muljem, vreči v smeti. Ko sem spremljal različne posnetke in fotografije, me je kar potrlo.«