Prizadeva si, da ostanejo normalni

Nogomet je večno nedokončana zgodba. Tako kot slikar ne živi od ene slike, je tudi s trenerjem,« uvodoma pove Dušan Kosič, trener državnega prvaka NK Celje, ki je izkoristil priložnost in se z naslovom državnega prvaka zapisal med nesmrtne. Celjani so bili nagrajeni za delo, predvsem pa tek na dolge proge, ki vrača vero v sistematično delo v slovenskem športu.

»Take zgodbe zmore dati le nogomet,« se tudi 49-letni Ljubljančan Kosič zaveda, da bi bilo lahko drugače, če bi kaka žoga šla kam drugam. Pa ni. Po tekmi zadnjega kroga Prve lige Telekom Slovenije, po remiju z Olimpijo, si je dal Dušan duška. Pogladil je sveto travo na celjskem stadionu, potem pa poiskal svojo ekipo. »Morda zdaj bolj razumem vrhunske športnike, zakaj si tako želijo zmagovati in vse to ponavljati! Ker so izjemni občutki, ko nekaj osvojiš. V resnici si opit od uspeha, prevevajo te iskrena, izjemna čustva,« nadaljuje Kosič, ki ga je najbolj navdušilo, kako je celjska zgodba postala vseslovenska, na vsakem koraku je čutiti odobravanje. »Vsi skupaj, v klubu, v mestu Celje smo spisali čudovito zgodbo, ki je pri ljudeh prebudila precej pozitivnih čustev. Nekako me je vse spominjalo na uspehe reprezentance Slovenije. Tudi takrat sem bil priča tej masovni sreči. Takrat sem to opazoval od zunaj, se veselil, zdaj pa sem bil v zgodbi in to srečo čutil od znotraj.«



Kosič je po svoji meri in v skladu z zmožnostmi v klubski blagajni sestavljal igralski mozaik. »Iskali smo igralce, ki so imeli reprezentančno kapaciteto. Smo se pa soočali z dejstvom, da smo imeli mlado ekipo, s katero je težko do uspeha. Mladi nogometaši potrebujejo vedenje in znanje, kako reagirati v odločilnih trenutkih. Več ko imajo v nogah zahtevnih tekem, lažje jim je,« ocenjuje Kosič, ki se je v srca navijačev Olimpije zapisal tudi zavoljo dejstva, da je Olimpija pod njegovo taktirko poleti 2010. igrala izjemno gledljiv nogomet. Tudi v celjski igri se je videl njegov rokopis.

Nekdo jih je prijavil

»Predvsem je bistveno, da smo si verjeli, ko je bilo treba,« Kosič opozori na bistvo zgodbe, ki je letos s koronavirusom dobila novo dimenzijo. Virus je vse obrnil na glavo, šport si še ni opomogel, še najbolj prav nogomet, tudi državno prvenstvo so mojstrsko izpeljali do konca. »Saj ni moglo biti drugače. Če se je hotelo panogi dobro, se je moralo igrati. Nisem videl druge rešitve. Če ne delamo, če le sedimo, ne moremo zaslužiti za kruh,« je pragmatičen trener, ki je takoj po razglasitvi epidemije poskušal s klubskim vodstvom zagotoviti optimalne razmere za delo. »Vse mogoče smo delali,« se ozre na marec, april in maj. »Še kazen smo plačali,« razkrije in opiše, kaj so storili napak: »Igrišče smo hoteli odpreti, da bi naši igralci tekli na varni razdalji in predvsem varno, saj si je vmes eden že zvil gleženj med tekom po parku. Pa ni bilo okej, nekdo nas je prijavil, bili smo kaznovani.«

Kosič ne pozabi tistih, ki so mu pomagali na poti. »Kar štiri leta sem deloval pod mentorstvom Milana Miklaviča, ki mi je pomagal spoznavati zakonitosti mednarodnega nogometa. To je bila zame velika šola. Milan Miklavič se je ukvarjal z mano vsak dan, pa ne le z mano, tudi z Agronom Šaljo, Igorjem Benedejčičem, in nas učil. Včasih mi je povedal kaj takega, česar nisem razumel, ni mi bilo jasno. Priznam, včasih sem bil celo užaljen, tako kot moji igralci zdaj, ko sem jih poskušal preusmeriti od neželenih dejanj k želenim. Danes vem, da je bilo vse z razlogom,« je hvaležen nekdanjemu direktorju reprezentanc in Nogometni zvezi Slovenije, kjer se je kalil štiri leta pred prihodom v Celje.

Po dveh petih mestih v sezonah 2017/2018 in 2018/19 je s celjskimi grofi skočil na vrh. A na lovorikah očitno ne bo spal, saj je včeraj s šampionskim moštvom že začel priprave na novo sezono. »Ni se nam bilo težko motivirati za tekmi proti Olimpiji in Mariboru. Zdaj nam mora biti jasno, da bodo vsi najbolj motivirani na tekmah proti nam, ker smo prvaki. Pred nami so novi izzivi, želimo, da vsi od prvega do zadnjega ostanemo normalni,« sklene Kosič.