Proti Slovaški bo zelo nabrušen

GANGNEUNG – Po porazu z Rusi se je Žiga Jeglič že ozrl k dvoboju s Slovaško, kjer je preživel tri leta, ko je nosil dres bratislavskega Slovana. Hokejist iz Podbrezij, ki bo čez teden dni dopolnil 30 let, verjame, da lahko Slovenci dosežejo še drugo zmago na teh OI.

Kako ste videli tokratno tekmo?
»Bila je zelo težka. Rusi so pritiskali od začetka do konca, veliko so si podajali, tako da se je bilo težko braniti.«

Verjetno so bili tekmeci še posebno motivirani, ker so izgubili uvodni dvoboj s Slovaki.
»Zagotovo. V sredo so po vodstvu z 2:0 popustili, to pot pa si tega niso privoščili. Škoda, da smo prva gola prejeli tik pred koncem uvodne tretjine. Če bi z izidom 0:0 zdržali do prvega odmora, bi se lahko odvilo drugače. Rusi bi prejkone postali živčni in mi bi jih poskušali presenetiti iz nasprotnih napadov.«

Kaj pričakujete od dvoboja s Slovaško, kjer ste preživeli tri leta?
»To bo še zlasti za naju z Rokom Tičarjem, s katerim sva bila soigralca pri Slovanu, posebna tekma. Veliko slovaških hokejistov poznam, z njimi se srečujem in pogovarjam v jedilnici. A med dvobojem ne bo prijateljstva, sam bom proti njim še posebno nabrušen. Če smo premagali Američane, ne vem, zakaj ne bi tudi Slovakov.«

Zanimivi ste tudi za slovaške novinarje.
»Ob takšnih priložnostih me vedno napadajo, ker vedo, da govorim njihov jezik, ki sem se ga naučil, ko sem živel v Bratislavi.«

Zdaj ste član ruskega moštva Neftehimika, ki je med večjimi presenečenji v tej sezoni KHL, kajne?
»Da, glede na pričakovanja in naš proračun, ki je med manjšimi, smo ta čas v vzhodni konferenci na tretjem mestu, po točkah pa celo drugi. Čeprav sta do konca le še dve tekmi, bomo napadli celo prvo mesto.«

To je še en dokaz, da se lahko tudi v hokeju manjši enakovredno kosajo z velikimi.
»Seveda, če klub sestavi kakovostno ekipo igralcev, ki se dobro razumejo, se lahko postavi po robu tudi največjim. Težave nastanejo, ko se pojavijo poškodbe, saj se v manjših moštvih zaradi krajših klopi sleherna odsotnost toliko bolj pozna.«

Podobno velja tudi za slovensko reprezentanco.
»Zagotovo. To smo dokazali tudi proti ZDA ter na prejšnjih olimpijskih igrah v Sočiju in svetovnih prvenstvih. Ker med nami vlada dober moštveni duh, ker smo neobremenjeni in uživamo, smo lahko uspešni tudi proti na papirju boljšim zasedbam.«

Kakšno je sodelovanje s selektorjem Karijem Savolainenom?
»Odlično, saj se veliko pogovarja z nami. Veliko pozornosti posvečamo tudi podrobnostim, kot so, denimo, izhodi, postavitve branilcev, napadalcev, kje stojimo ob bulijih, kam oddrsamo po njih, velik poudarek je tudi na igri z igralcem več.«

Mar v preteklosti niste vadili na takšen način?
»Vsak trener prinese nekaj svojega in všeč mi je, kar je prinesel Kari.«

Savolainen je s seboj pripeljal tudi Rista Dufvo, ki na Finskem prav tako uživa velik ugled.
»Da, on je priznano ime v domovini, če se ne motim, je že 27 let trener na Finskem. Z njim nismo veliko v stiku, vendar vidim, da nas pozorno opazuje, natančno pa proučuje tudi naše tekmece.«

Kako so vam všeč OI?
»Za zdaj nimam pripomb. Vse je na visoki ravni, vas je odlično urejena, v primerjavi s Sočijem bolj zgoščena. Vsi športniki smo nastanjeni v šestih stolpnicah in prav vse v vasi je na dosegu naših nog.«

Kaj pa hrana?
»Na voljo je vse, kar ti srce poželi. Vse od riža do testenin in celo pic.«

Kako vam teknejo korejske dobrote?
»Meni so všeč, mislim, da je korejska hrana okusna in kakovostna. Le njihovih pekočih jedi nimam najraje.« Miha Šimnovec