Psihologija tekaškega nastopa: preteči maraton pomeni ...

Tekaška evforija je zdrava, preden stojite v startni coni. Ko čakate pok pištole, vas mora zapustiti. Še najbolje je, da vas zapusti nekaj dni prej.

23. Volkswagen Ljubljanski maraton se bliža in prav gotovo ste na trnih in upam, da še vedno v tekaških copatih. Trema je ogromna, kajne? V formi ste. Če niste, je zdaj ne iščite več. Mogoče imate zaradi treme občutek telečjih nog, to je normalen pojav, ki pa ne pomeni, da ste v slabi telesni pripravljenosti ali bolje napisano, da niste tako dobri, kot ste načrtovali. Naj vas potolažim, pravi tekač nikoli ni zadovoljen s svojo pripravljenostjo. Če v cilj pride prej, kot si je želel, se bo pohvalil in mogoče celo ne bo rekel, da se je presenetil, če zaostane za predvidenim časom ali tekmecem, bo prikimal, da je vedel …

Motivacija za tek, trening, priprava za nastop

Tekač za svojo vadbo nujno potrebuje motivacijo. In ravno ta največkrat premaga vse težave, še najbolj pa tremo pred nastopom. Zbrali smo nekaj odličnih nasvetov dr. Bena Arnejčiča, ki je za revijo Polet v preteklosti spisal nekaj odličnih člankov, ki govorijo o takšni in drugačni psihologiji teka.

Vprašaj se: Zakaj želim dobro teči, tekmovati, preteči želeno razdaljo, biti prvi, drugi, tretji, doseči načrtovani čas? Naj možgani zaupajo telesu – um in telo si zapomnita ponavljajoč se ritem, pomen enakega ritma intervalov na treningu in tekmi. Rana ura je zlata ura! Jutranji tek aktivira duha in ga poveže s telesom. Čas okrog sončnega vzhoda je energijsko najboljši, podobno okrog 18. ure. V mislih med tekom, tekmo ponavljaj gesla kot metode avtogenega treninga: Uspelo mi bo! Tek osvobaja in vzbuja veselje! Tečem zelo gladko, svobodno in sproščeno! Tečem sproščeno in vse dajem! Tekmec je nepomemben! Ostajam v ritmu! ... Med tekom vzdržuj pozitivne misli, npr. adrenalin je gorivo, ki me bo potisnilo čez hrib. Ohrani notranjo zbranost in se izogibaj startni mrzlici, dihaj globoko z dolgimi izdihi in umiri um. Najvišja stopnja pripravljenosti za tek, trening, tekmo vsebuje osem sestavin: zamisel, zaupanje, sodelovanje, nadzor aktivnosti, obvladanje pritiska in tesnobe, koncentracija, komunikacija, kohezija. Pripravi miselni načrt pred tekom, zlasti tekmo, na podlagi lastnih izkušenj in nasvetov trenerja. Vizualiziraj cilj na tekmi, tekmuj s seboj, bodi osredotočen na dihanje in um, ki vodi tvoje telo. Med tekom bodi pozoren na telesno in psihično neugodje. Če se pojavi, se takoj ustavi!

Maraton omogoča ljudem, ki so pripravljeni na skrajne napore, da se povežejo z ljudmi, ki so jim podobni.
Je lahko kaj bolj psihološkega napisanega o maratonu, kakor če o tem razmišlja psiholog, ki teče na maratonih, in če je poleg tega še raziskovalni psiholog? Težko. Zato je tu nekaj stavkov zapisa Glenna Geherja o tem, kakšni s(m)o maratonci – in v uredništvu menimo, da je gospod zadel v polno.

Tek maratona zahteva izjemne napore, kar ima tako dobre kot slabe strani. Toda tek maratona je tudi zelo družaben dogodek. Ko ste na progi, se hitro spoprijateljite z vsemi, ki tečejo podobno hitro kakor vi, tudi če to velja samo za čas, dokler traja tekma. Za maratonski tek je značilno izjemno tovarištvo, in ker smo tekači maratonov včasih »nekoliko posebni« (upam, da v dobrem pomenu!), je organiziran maraton dobra priložnost za vse tiste, ki radi tečemo na maratonih, da navežemo stike z ljudmi, ki so nam podobni. Navezovati stike s podobnimi ljudmi pa je osnovna sestavina družabnega vedenja.

Ljudje se med seboj razlikujejo po zelo različnih psiholoških razsežnostih. O tem, kako se razlikujemo med seboj, lahko razmišljamo med drugim tako, da analiziramo, kako zelo je kdo »usmerjen k nalogam«. Ljudje, ki so »usmerjeni k nalogam«, so drugačni od tistih, ki so »usmerjeni k odnosom« ali »usmerjeni k času«, in zanje je značilno, da se posvečajo predvsem temu, kako uresničiti neki cilj. Ko je ob petih popoldne konec delovnika, se nekdo, ki je »usmerjen k času«, praviloma odloči, da bo delo končal naslednji dan. Nekdo, ki je »usmerjen k nalogam«, pa se bo praviloma odločil, da ne bo odšel domov, dokler ne bo končal dela, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo. Seveda lahko navedemo dobre in slabe strani obeh načinov. Toda če upoštevamo, kako veliko vztrajnosti in truda potrebujemo med pripravami na maraton, je treba priznati, da je za tekače maratonov gotovo značilno, da se posvečajo predvsem temu, kako končati neko nalogo.

Maratonci so zelo natančni ljudje

Psiholog tekač Glenn Geher je med drugim še zapisal še nekaj. Psihologi, ki raziskujejo glavne osebnostne lastnosti, so ugotovili, da je natančnost glavna razsežnost, po kateri se ljudje razlikujejo med seboj. Za natančne ljudi je značilno, da so vztrajni in zanesljivi, poleg tega vse stvari skrbno organizirajo in se temeljito posvetijo svojim nalogam. Večina ljudi je pri tej osnovni osebnostni razsežnosti samo povprečna, preostali so »manj natančni«, na splošno neorganizirani ali »zelo natančni«, izjemno organizirani in se posvečajo vsem podrobnostim. Vse skupine imajo svoje dobre in slabe strani. Z vsemi izjemno natančnimi ljudmi, denimo, se ne da vedno dobro razumeti. Ne glede na dobre in slabe strani lahko rečemo, da so tekači maratonov nagnjeni k natančnosti.

Pred vrati velikega poka

Vedeti, kako dobri boste prišli na start, je dobro – ali pa tudi ne. Bolj pesimistični tekači imajo radi skrivalnice in še raje presenečenja. Drugi, »ziheraši«, pa zdaj že točno vedo, kakšen bo njihov čas. Zmoti jih lahko le višja sila.
Dobro je, da v zadnjem tednu več spite. Prav tako bodite pozorni na vnos tekočine. Upoštevajte navodila, pijte večkrat po malo in tako vzdržujte dobro hidracijo organizma pred tekmovanjem.

Bodite čim bolj sproščeni. Ogrevalni tek naj se začne vsaj 45 minut ali celo uro pred startom. Lahko se oblečete malo topleje, saj je zelo pomembno, da dobro ogrejete mišice, še posebno pri nizkih temperaturah. Ogrevanje pred nastopom je zelo pomembno. Po 15 do 20 minutah počasnega teka naredite raztezne gimnastične vaje, nekaj stopnjevanih tekov, sledi umirjanje. Preoblecite tekaška oblačila, in če imate lažje tekaške copate, zamenjajte obutev. Popijte nekaj tekočine še pred začetkom. Preverite, ali imate pravilno nameščen čip za merjenje časa in startno številko. Počasi si najdite primeren prostor za startno linijo. Ne glede na temperaturo ozračja je priporočljivo, da na dan teka popijemo dovolj tekočine. Začnemo že zjutraj in nato postopoma po majhnih odmerkih nadaljujemo do starta in še med tekom. Pri daljših tekih obvezno pijte na vseh okrepčevalnicah ob progi. Začeti moramo že na prvih. Višja ko je temperatura, bolj moramo biti pozorni na zadosten vnos tekočine v telo. Priporoča se od 1,5 do 2 dcl vode ali izotoničnega napitka na 25 minut obremenitve. Ne izpuščajte okrepčevalnic in pijte redno ter pravočasno. Vse napisano so nasveti Klemna Laurenčaka, našega pisca o teku. Preprosto se bere, a če se točno držite napisanega, bo start res preprostejši.

Maratonci, tekači, maratonci

Ljudje so bitja, ki potrebujejo spodbudo, in naša potreba po tem, da bi uresničili različne cilje, je ena od značilnosti naše psihologije. Preteči maraton pomeni zadovoljiti potrebo. Za to dobiš priznanje, vse poveš prijateljem in hkrati občutiš nekakšno notranje zadovoljstvo, ker veš, da si zmožen nečesa posebnega, je tudi zapisal Glenn Geher.

Tekači maratonov potrebujejo spodbudo. In želja oziroma, pri nekaterih, »potreba« po tem, da bi pretekli maraton, je zelo pomemben dejavnik, ki oblikuje njihovo vedenje. Na cilju je tekač izjemno zadovoljen s svojim dosežkom. Toda če sklepamo po številu maratonov, ki jih nekateri pretečejo, je jasno, da je zadovoljstvo, povezano z enim maratonom, pogosto kratkotrajno.

Dobrodošli v svetu ljudi, pardon, tekačev maratoncev ...