KRISTJAN ČEH
Rekorder, ki obožuje traktor in velike zrezke
Kristjan Čeh dosega izvrstne rezultate v metu diska in je resen kandidat za kolajne na največjih tekmovanjih.
Odpri galerijo
Kristjan s svojim trenerjem Gorazdom Rajherjem FOTO: DRAGO PERKO
Slovenski šport dobiva novega junaka. Zadnje mesece nase opozarja 21-letni metalec diska, več kot dva metra (točno 205 centimetrov) visoki hrust Kristjan Čeh. Konec minulega meseca, 23. junija, je v Mariboru zalučal disk kar 68,75 m in znova popravil svoj slovenski rekord. Da gre za izjemen rezultat, pove že pogled na dosežke z zadnjih olimpijskih iger – s tem izkupičkom bi bil gladko zlat! V letošnji sezoni pa premore tretji met na svetu.
Koronavirus mu ni prišel do živega. »En teden sem bil res prost, in to je bilo tudi vse. V Dornavi so mi uredili metališče, Dušan Koren mi je naredil krog in betonski plato, v podjetju našega predsednika kluba Alda Ilešiča pa sem hodil v fitnes. Ničesar nisem izgubil,« pojasni, kako se je znašel v teh nenavadnih razmerah. Ko so prišle prve postkoronske tekme, ni vedel, kam spada in kaj zmore.
»Tipal sem. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem,« priznava. Pa se je zgodil miting v Domžalah. Čeh je izboljšal skoraj 21 let star slovenski članski rekord v metu diska s 66,29 metra. Prejšnji rekord, 64,79 metra, je Igor Primc dosegel 10. septembra 1999 v Novem mestu. »Igorja poznam, sva se že srečala,« pove Kristjan, njegov trener Rajher pa tudi prizna, da je presenečen nad rekordnimi dosežki svojega varovanca. »Vidim, da se je sprostil, odvrgel je kilograme, ki so mu ustvarjali pritisk. Izboljšali smo tehniko. Zdaj čuti disk in ga upravlja. Prej je disk upravljal njega,« Rajher malce bolj laično pojasni, od kod so se vzeli ti izvrstni meti in rezultati.
»Gorazd je najboljši trener, kar bi jih lahko imel. Poveva si, kaj si misliva, skrivnosti med nama ni. Predvsem cenim njegovo inovativnost in težnjo, da vsakič pripravi nekaj novega zame,« iskreno pove Kristjan. Trener Rajher dodaja, da je celo zaželeno, da sta trener in tekmovalec vsak na svojem bregu, da to lahko izzove dobre reakcije na tekmi. »Treniram dvakrat na dan,« nadaljuje Kristjan, Gorazd mu pošilja tedenske načrte za vadbo.
Kristjan je imel možnost, da odide v Ameriko na študij, a ga tja ni prav vleklo. Danes je vesel, ker je ostal z Gorazdom. Študira agronomijo na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, danes je v drugem letniku, po koncu kariere pa se vidi v vlogi kmeta na domačiji, ki jo zdaj vodi njegov oče. »Rad pomagam, najraje vozim traktor, malce manj so mi pri srcu ročna dela,« smeje pove Čeh.
Izvirna rešitev za trening
»Uživam v tem, kar delam. Rad treniram, rad hodim na trening, posebno doživetje pa so tekme,« nam uvodoma pove skromni in prisrčni 21-letni Ptujčan. Tudi sam priznava, da ga rezultati presenečajo. »Lahko bi rekel, da je aktualni rekord res nor rezultat. Še sam nisem mogel verjeti, od kod se je vzel. Zagotovo pa so to sadovi dobrega in kakovostnega dela s trenerjem Gorazdom Rajherjem,« poudari Kristjan.Čeh je prvo, zagotovo pa ne zadnje odličje na velikem tekmovanju osvojil leta 2018. Kot 19-letnik se je zavihtel na drugo mesto na sredozemskih igrah.
Koronavirus mu ni prišel do živega. »En teden sem bil res prost, in to je bilo tudi vse. V Dornavi so mi uredili metališče, Dušan Koren mi je naredil krog in betonski plato, v podjetju našega predsednika kluba Alda Ilešiča pa sem hodil v fitnes. Ničesar nisem izgubil,« pojasni, kako se je znašel v teh nenavadnih razmerah. Ko so prišle prve postkoronske tekme, ni vedel, kam spada in kaj zmore.
Pripravljajo ga za velike stvari. FOTO: TADEJ REGENT
»Tipal sem. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem,« priznava. Pa se je zgodil miting v Domžalah. Čeh je izboljšal skoraj 21 let star slovenski članski rekord v metu diska s 66,29 metra. Prejšnji rekord, 64,79 metra, je Igor Primc dosegel 10. septembra 1999 v Novem mestu. »Igorja poznam, sva se že srečala,« pove Kristjan, njegov trener Rajher pa tudi prizna, da je presenečen nad rekordnimi dosežki svojega varovanca. »Vidim, da se je sprostil, odvrgel je kilograme, ki so mu ustvarjali pritisk. Izboljšali smo tehniko. Zdaj čuti disk in ga upravlja. Prej je disk upravljal njega,« Rajher malce bolj laično pojasni, od kod so se vzeli ti izvrstni meti in rezultati.
S kmetije
Kristjan je delaven fant, obožuje velike zrezke, kot hudomušno pristavi trener. Doma imajo kmetijo, kjer pridno in zavzeto dela. Kot osnovnošolec se je zapisal športu, v prvi vrsti atletiki. Na šolskem področnem tekmovanju ga je opazil sedanji trener Rajher, ki je bil sodnik pri skoku v daljino. »Potem pa vidim tam pri krogli fanta, ki stoji na stolu,« v smehu pove Rajher in doda, da fant ni stal na stolu, ampak je bil tako velik. Nagovoril ga je in povabil v atletske vrste. Rajher je tudi poskrbel, da so razumevanje za Kristjanovo športno udejstvovanje pokazali na srednji biotehniški šoli na Ptuju, kjer je Rajher svojčas poučeval. Gorazd in Kristjan imata dober, korekten odnos.»Gorazd je najboljši trener, kar bi jih lahko imel. Poveva si, kaj si misliva, skrivnosti med nama ni. Predvsem cenim njegovo inovativnost in težnjo, da vsakič pripravi nekaj novega zame,« iskreno pove Kristjan. Trener Rajher dodaja, da je celo zaželeno, da sta trener in tekmovalec vsak na svojem bregu, da to lahko izzove dobre reakcije na tekmi. »Treniram dvakrat na dan,« nadaljuje Kristjan, Gorazd mu pošilja tedenske načrte za vadbo.
Rajher, danes jih ima 53, je bil izvrsten atlet, potem se je zapisal trenerstvu. Njegova varovanka Nina Kolarič je nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, pod Rajherjevo taktirko pa je vadila tudi Veronika Domjan, slovenska rekorderka v metu diska.
Kristjan je imel možnost, da odide v Ameriko na študij, a ga tja ni prav vleklo. Danes je vesel, ker je ostal z Gorazdom. Študira agronomijo na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, danes je v drugem letniku, po koncu kariere pa se vidi v vlogi kmeta na domačiji, ki jo zdaj vodi njegov oče. »Rad pomagam, najraje vozim traktor, malce manj so mi pri srcu ročna dela,« smeje pove Čeh.
