Reli Dakar na novi celini
Organizacijski stroj relija Dakar, ki se letos odvija v Savdski Arabiji, šteje približno 500 ljudi, ekipe in osebje se nenehno selijo, medicinska služba je v stalni pripravljenosti.
Odpri galerijo
Ko se je leta 2008 reli Dakar preselil iz Afrike v Argentino, se je moral David Castera z družino preseliti v Buenos Aires. Francoz je bil športni direktor Dakarja. Bil je odgovoren za snovanje poteka poti in logistiko. V letu 2020 je Castera ključna oseba legendarnega relija na novem kontinentu in v novi državi – Savdski Arabiji. Je vodja francoskega podjetja Amaury Sport Organization (ASO), ki je odgovorno za organizacijo celotnega dogodka.
"Vse se je začelo aprila lani," nam pove Castera. "V osmih mesecih smo morali dobro podmazani in utečeni organizacijski stroj, ki je gladko deloval v Južni Ameriki, prirediti za razmere, s katerimi smo se srečali v Savdski Arabiji. Poleg raziskovanja in proučevanja terena smo morali proučiti predpise in pravila nove države gostiteljice. Tukaj recimo avtobusi in tovornjaki vozijo samo ponoči, zato smo morali popolnoma spremeniti logistiko."
V Južni Ameriki je ena skupina vozil, ki je zagotavljala postavitev bivakov, potovala od prve etape do tretje, druga ekipa pa je pokrivala drugo ter četrto. In tako naprej. "Savdska Arabija je organizirala kopico vrhunskih športnih dogodkov, ki pa so se v večini odvijali na stadionih," razloži. "Dakar je popolnoma drugačen, saj gre za nenehno selitev ekip in osebja. Glede na to, da smo letos tukaj prvič, smo, da bi se izognili morebitnim zapletom in težavam, naša vozila potrojili. Pripeljali smo jih iz Dubaja in Marseilla."
Razpolagajo z 80 avtomobili, 50 tovornjaki, 10 helikopterji, 8 mini letali in 15 avtobusi. Medicinska služba je sestavljena iz skupine zdravnikov in drugega osebja, ki ima mobilno bolnišnico, ki jo tvorijo več šotorov, štirje reševalni helikopterji in osem tangov, avtomobilov na progi z dvema zdravnikoma. Vsak balai – čistilni tovornjak – je prav tako opremljen z enim zdravnikom.
Jean-François Tady je na reliju odgovoren za varnost. Operira v PC-prostorih, ki so srce organizacije. "Nekaj svetlih ur, ki jih imamo na razpolago, je največji izziv letos," priznava. "Sonce vzide okrog 7.30 zjutraj in zaide ob 5.30 popoldne. To pomeni, da bo ponoči dirkalo dosti tekmovalcev." Zaradi tega je bila večina tangov pripeljanih na konec etap za hitro ukrepanje ob nesrečah, saj helikopterji v temi ne letijo.
Tady nam je razložil logistiko glede varnosti: "Vsako vozilo je opremljeno z dvema gumboma: zeleni pomeni mehansko okvaro, rdeči pa je namenjen zahtevi po zdravstveni oskrbi. Alarm se sproži v PC-prostorih na progi in v Parizu. Iz Pariza nemudoma kontaktirajo tekmovalca/ko in ocenijo stanje nujnosti. Če ocene ni mogoče podati, takoj pošljemo pomoč. Povprečen čas intervencije znaša 14 minut. Tudi ponoči. To je zelo hitro, če upoštevamo, da so etape dolge tudi po 500 kilometrov. Hladne noči so še en izziv, saj temperature padejo tudi pod minus tri stopinje Celzija," še doda Castera. Po drugi strani temperature podnevi dosegajo do 30 stopinj. Enostavno moraš biti pripravljen na vse. Dirkači se po navadi odpravijo na pot zgodaj zjutraj, ko je še temno. Opremljeni morajo biti z dirkaško opremo in rokavicami z baterijami za gretje.
David Castera nadzira organizacijski stroj, ki šteje približno 500 ljudi. To so večinoma veterani, ki prihajajo predvsem iz Francije, Španije, Italije in Argentine. Lokalna ekipa je trenutno omejena, a so jo pripravljeni razširiti, kot je ASO to storil že v Južni Ameriki.
"Mislim, da bo to zelo poseben Dakar in edinstvena življenjska izkušnja," zaključi Castera. "Puščava nas spominja na Afriko in se nenehno spreminja – barve, pesek, sipine. Presenečeni boste nad tem, kaj vse ta država ponuja."
Popolnoma nov teren
"Vse se je začelo aprila lani," nam pove Castera. "V osmih mesecih smo morali dobro podmazani in utečeni organizacijski stroj, ki je gladko deloval v Južni Ameriki, prirediti za razmere, s katerimi smo se srečali v Savdski Arabiji. Poleg raziskovanja in proučevanja terena smo morali proučiti predpise in pravila nove države gostiteljice. Tukaj recimo avtobusi in tovornjaki vozijo samo ponoči, zato smo morali popolnoma spremeniti logistiko."
V Južni Ameriki je ena skupina vozil, ki je zagotavljala postavitev bivakov, potovala od prve etape do tretje, druga ekipa pa je pokrivala drugo ter četrto. In tako naprej. "Savdska Arabija je organizirala kopico vrhunskih športnih dogodkov, ki pa so se v večini odvijali na stadionih," razloži. "Dakar je popolnoma drugačen, saj gre za nenehno selitev ekip in osebja. Glede na to, da smo letos tukaj prvič, smo, da bi se izognili morebitnim zapletom in težavam, naša vozila potrojili. Pripeljali smo jih iz Dubaja in Marseilla."
Razpolagajo z 80 avtomobili, 50 tovornjaki, 10 helikopterji, 8 mini letali in 15 avtobusi. Medicinska služba je sestavljena iz skupine zdravnikov in drugega osebja, ki ima mobilno bolnišnico, ki jo tvorijo več šotorov, štirje reševalni helikopterji in osem tangov, avtomobilov na progi z dvema zdravnikoma. Vsak balai – čistilni tovornjak – je prav tako opremljen z enim zdravnikom.
Varnost na prvem mestu
Jean-François Tady je na reliju odgovoren za varnost. Operira v PC-prostorih, ki so srce organizacije. "Nekaj svetlih ur, ki jih imamo na razpolago, je največji izziv letos," priznava. "Sonce vzide okrog 7.30 zjutraj in zaide ob 5.30 popoldne. To pomeni, da bo ponoči dirkalo dosti tekmovalcev." Zaradi tega je bila večina tangov pripeljanih na konec etap za hitro ukrepanje ob nesrečah, saj helikopterji v temi ne letijo.
500 ljudi skrbi za organizacijo tekmovanja.
Tady nam je razložil logistiko glede varnosti: "Vsako vozilo je opremljeno z dvema gumboma: zeleni pomeni mehansko okvaro, rdeči pa je namenjen zahtevi po zdravstveni oskrbi. Alarm se sproži v PC-prostorih na progi in v Parizu. Iz Pariza nemudoma kontaktirajo tekmovalca/ko in ocenijo stanje nujnosti. Če ocene ni mogoče podati, takoj pošljemo pomoč. Povprečen čas intervencije znaša 14 minut. Tudi ponoči. To je zelo hitro, če upoštevamo, da so etape dolge tudi po 500 kilometrov. Hladne noči so še en izziv, saj temperature padejo tudi pod minus tri stopinje Celzija," še doda Castera. Po drugi strani temperature podnevi dosegajo do 30 stopinj. Enostavno moraš biti pripravljen na vse. Dirkači se po navadi odpravijo na pot zgodaj zjutraj, ko je še temno. Opremljeni morajo biti z dirkaško opremo in rokavicami z baterijami za gretje.
Življenjska izkušnja
David Castera nadzira organizacijski stroj, ki šteje približno 500 ljudi. To so večinoma veterani, ki prihajajo predvsem iz Francije, Španije, Italije in Argentine. Lokalna ekipa je trenutno omejena, a so jo pripravljeni razširiti, kot je ASO to storil že v Južni Ameriki.
Zeleni gumb v vozilu sporoči mehansko okvaro, rdeči pa zahtevo po zdravstveni oskrbi.
"Mislim, da bo to zelo poseben Dakar in edinstvena življenjska izkušnja," zaključi Castera. "Puščava nas spominja na Afriko in se nenehno spreminja – barve, pesek, sipine. Presenečeni boste nad tem, kaj vse ta država ponuja."