Resno trenira, a obenem uživa ob praznični mizi
Biatlonskega tekmovalnega oddiha je konec. Po pisanem decembrskem sporedu je napočil čas klasične transverzale Oberhof-Ruhpolding-Anterselva. Pred včerajšnjim uvodom v Oberhofu smo se pogovarjali z našo vodilno reprezentantko Anamarijo Lampič. Kot vedno je uživala v darilih in obloženi mizi prazničnih dni, zdaj so pred njo že novi tekmovalni izzivi s februarskim vrhom na svetovnem prvenstvu v Švici.
Po treh zahtevnih decembrskih postajah ponavadi nastopi izčrpanost, je bilo dovolj časa za oddih? Pred enim letom ste, kot se spomnim, zboleli ...
»Dejansko smo štiri tedne tekmovali in potovali, nenehno bili v gibanju, pika na i je bila tista zadnja tekma v Francija v dežju in snegu. Neposredno smo se s štadiona preselili v kombi, sledila je deveturna vožnja v domovino. Privoščila sem si najprej tri proste dneve, nakar sem spoznala, da moje grlo še zdaleč ni zdravo, zato sem še za štiri dni prekinila trening, nato pa je bilo vendarle vse v redu. Upam le, da se mi primanjkljaj vadbe ne bo poznal na tekmah.«
29 let je stara naša vodilna biatlonka in nekoč odlična smučarska tekačica
Kje ste počivali v tem času, v domači Valburgi pri Smledniku ali v novi hiši na Dolenjskem, ki sta si jo uredila s fantom in obenem trenerjem pri naši biatlonski reprezentanci Boštjanom Klavžarjem?
»Vsepovsod sva bila po kakšen dan. Tako v Valburgi kot pri njegovih domačih v Logatcu, seveda tudi v najini hišici. Tako je bilo tudi na božični dan in večer pred njim. Pravzaprav sva prvič imela takšen praznik v najinem novem domu.«
Se pa spomnim, ko ste mi nekoč v Dresdnu ob mestni šprinterski tekmi pripovedovali, kako se veselite božičnih dni, obdarovanj, druženja, dobrot na praznični mizi. Je še vedno tako?
»Prav veselim se vsega skupaj. Najbrž tudi zato, ker med sezono prav veliko priložnosti za druženje ni. Med domačimi si rada privoščim dobro praznično kosilo ali večerjo.«
Kako pa je s prehranjevanjem med sezono na tekmah?
»Dobro je, ker imamo na prizoriščih svojega kuharja. Priznam, tudi razvaja nas, prisluhne našim željam in urnikom.«
Kaj pa vas posebej razveseli od jedi na božični mizi?
»Najraje imam tatarski biftek. Tega se vedno znova prav razveselim. Uživam tudi v potici. Brez te ni takšnega praznika.«
Koliko pa kot vrhunska športnica morate biti previdni glede pretirane ponudbe hrane v teh prazničnih dneh? »Ah, že tako nimam nikakršnih omejitev, za praznik pa sploh ne. Veliko in treniram in potujem, potem pa glede neke zdrave mere prehranjevanja res ni težav.«
V teh dneh ste v Oberhofu, kjer je imenitno biatlonsko ozračje, tekme pa spremljata megla in veter ...
»O slednjem ni dvoma, gledalci so res vzneseni. Toda že sama konfiguracija proge mi ni pisana na kožo, morda mi tudi ni všeč, ker je ta tekma kmalu po vstopu v novo leto, ko sem komaj dobro prebolela prehlad ali kaj podobnega in še nisem povsem pri moči. Saj pozneje, ko spet ujamem tekmovalni ritem, je vse v redu. Razmišljala sem tudi o tem, da bi izpustila tekmo v Oberhofu in namesto tega raje trenirala, toda ni nikogar, ki bi mi pomagal pri izvedbi treninga, ker so vsi v tekmovalnem pogonu, zato to ni bilo mogoče.«
Kaj pa svetovno prvenstvo, že razmišljate o tem, še približno en mesec vas loči do prvih tekem? Lenzerheide v Švici je prizorišče tekmovanja,. tam ste nekoč v tekaškem šprintu zmagali.
»Na 1500 m je Lenzerheide malce višje od Pokljuke. Ponavadi sem se tam dobro počutila, ne nazadnje sem tam res pred petimi leti zmagala za uvod v novoletno tekaško turnejo. Proga je zahtevna, morda ne toliko razgibana, prav zato pa si moraš izbrati resen tempo, počitka ni. Rada bi se res dobro pripravila za to prvenstvo, zadnja dva dni pred odhodom počivala, nato pa tam napadla. Za takšno veliko tekmovanje garaš vso zimo, a ne?«
