BOGO GAJSER
Šampionov oče je kupil helikopter
Motokrosist Tim Gajser se osamosvaja, oče Bogo nanj noče pritiskati. Vse več dirkačev poišče pomoč našega strokovnjaka, tudi hrvaški.
Odpri galerijo
MANOTOVA – Do letos sta bila Tim in Bogomir Gajser nerazdružljiv tandem. Še vedno ju veže močna vez, a Tim se počasi osamosvaja. Gajserju starejšemu so potovanja po motokrosističnih prizoriščih manjši izziv, kot so bila še pred leti, Tim pa si je želel poskusiti tekmovalni ritem brez očetove navzočnosti na dirkah (na petih preizkušnjah ga je Bogo spremljal le na dveh v Italiji). »Sam mora poskusiti vse,« je sinovo osamosvajanje, nove življenjske korake, sprejel Bogo.
»To je pozitivno. Življenje nas ves čas uči. Tudi takrat, ko je slabo – takrat nas opozarja. Kar zapleteno je, če ga ne razumeš. Ogromno ljudem pomagam s temi razlagami, imam predavanja, imam neverjetno energijo, mi pravijo,« je pripovedoval Bogo Gajser na prizorišču dirke v Mantovi, kamor je z avtodomom prišla vsa družina.
Poudarja, da na sina Tima – ta si je lani z dekletom Špelo kupil hišo – pri novih življenjskih korakih noče pritiskati. »Samo slabše bi bilo. To je problem pri drugih športih in tega ne znajo rešiti. Vsakega ne znajo obdržati, ko pride na vrh, pade. Tako je bilo pri Peterki in Prevcu. Ko se zgodi sprememba v življenju, se je treba pravilno odzvati,« je razpredal.
Bogo Gajser je temperamenten, glasen in srčen človek s številnimi življenjskimi izkušnjami. Preizkusil je vse možne športne panoge, v judu se je boril z Marjanom Fabjanom, ki je pozneje osvojil olimpijske kolajne z Urško Žolnir, Lucijo Polavder, Tino Trstenjak in Ano Velenšek.
»Z belim pasom imam kolajno z državnega prvenstva, tega na svetu nima nihče. Fabjan me je prosil, ko sva imela borbo za vstop v finale, naj si dam gor rjavi pas. Ti nimaš belega, mi je dejal. Odvrnil sem, imam belega in drugega ne bom dal nase. Izgubil sem, a gor mi ni mogel nič. Ko sva padla v parter, pa nisem imel tehnike in mi je dobro zvil roko. Za tretje mesto sem pa vse pubece s črnim pasom zmetal,« je opisoval.
Tudi Tima, dvakratnega svetovnega prvaka v motokrosu, je spodbujal k drugim panogam, da dobi širino: igral je nogomet, treniral judo, smučanje ... Gajser starejši je klub, ki ga je ustanovil, poimenoval Motocross-Ski Gajser team. Zakaj smučanje? Zato ker je bil tudi smučarski trener obeh sinov, Tima in Nejca.
»Pojma nisem imel o smučanju. Šel sem do profesionalcev, da bi videl, kako to gre, potem pa sem ju treniral. Nalomil sem jima palice in na Pohorju postavil progo, pa sta smučala. Pri pionirjih je bil Tim med desetimi najboljšimi, na državnem prvenstvu pa 35. med 110 tekmovalci, pa niti enkrat ni smučal na kole. S slalomskimi smučmi smo šli na superveleslalom,« se je spominjal dnevov in opozoril, da jih mnogi primerjajo z družino Kostelić, pri čemer je poudaril, da Tima nikoli ni forsiral. »Nismo imeli denarja, potovali smo s starim kombijem, zato nas primerjajo. Oni so preveč trenirali, jaz Tima nisem pustil, da toliko vadi,« je pripovedoval.
Svoje mnenje je jasno in glasno izrazil tudi na eni od klubskih sej na Smučarski zvezi Slovenije. »Rekel sem jim, da je vse, kar delajo, narobe, otroke skurijo do 14. leta. Otrok ne more imeti treninga dopoldne in popoldne, saj tako izgubi voljo, uničijo mu jo. Morali bi delati ravno nasprotno. Tisti, ki je iz pravega testa, bi tako ali tako vlekel naprej, od tistega, ki pa ni in dela samo zaradi bogatih staršev, ne moreš pričakovati rezultata,« je razkril svojo filozofijo. Pravi, da je še vedno del smučarske družine: »Verjetno ni nobenega kluba, ki bi bil v dveh zvezah – avto-moto in smučarski.«
Njegov klub šteje približno 14 motokrosistov, med njimi so tudi hrvaški – želijo si sodelovati z njim, pravi. »Poslušajo me s štirimi ušesi. Točno vedo, kdo je naredil Tima. Ko jaz kaj rečem, poslušajo in potem to naredijo,« je ponosen Gajser, ki si je doma omislil še eno igračko, kupil je helikopter.
V letošnjem pripravljalnem obdobju se je veliko posvečal Maksu Mausserju, s katerim sta natančno začrtala program za razred MX2, najstnik je vadil skupaj s Timom in lepo napredoval. Tik pred začetkom sezone pa je 16-letnik na treningu grdo padel, motor ga je zadel v hrbet. Pristal je na invalidskem vozičku.
»Zdravniki so dejali, da je konec – da je vse pretrgano in ne bo nikoli več hodil,« je težke dneve razkrival Bogo Gajser, ki vseskozi spremlja Mausserjeve korake napredka. Kritičen je do zdravnikov, ni mu všeč njihov pristop.
»Več bi morali delati z njim,« je dodal Gajser. »Sprva ni čutil ničesar, zdaj že naredi kakšen gib. Dela na stacionarnem kolesu, ki točno pokaže, koliko dela sam in koliko naprava. V petek je naredil 2 km in 200 m s svojimi močmi. Dobro, da ima nas poleg, da verjame vame, marsikdo mi reče, da sem zanj kot bog,« je dejal Gajser, ki svojemu tekmovalcu stoji ob strani in mu pomaga. Vedno ga je spremljal optimizem in tudi tokrat močno verjame, da se bo še vrnil na motor.
»To je pozitivno. Življenje nas ves čas uči. Tudi takrat, ko je slabo – takrat nas opozarja. Kar zapleteno je, če ga ne razumeš. Ogromno ljudem pomagam s temi razlagami, imam predavanja, imam neverjetno energijo, mi pravijo,« je pripovedoval Bogo Gajser na prizorišču dirke v Mantovi, kamor je z avtodomom prišla vsa družina.
Poudarja, da na sina Tima – ta si je lani z dekletom Špelo kupil hišo – pri novih življenjskih korakih noče pritiskati. »Samo slabše bi bilo. To je problem pri drugih športih in tega ne znajo rešiti. Vsakega ne znajo obdržati, ko pride na vrh, pade. Tako je bilo pri Peterki in Prevcu. Ko se zgodi sprememba v življenju, se je treba pravilno odzvati,« je razpredal.
Z belim pasom do kolajne
Bogo Gajser je temperamenten, glasen in srčen človek s številnimi življenjskimi izkušnjami. Preizkusil je vse možne športne panoge, v judu se je boril z Marjanom Fabjanom, ki je pozneje osvojil olimpijske kolajne z Urško Žolnir, Lucijo Polavder, Tino Trstenjak in Ano Velenšek.
»Z belim pasom imam kolajno z državnega prvenstva, tega na svetu nima nihče. Fabjan me je prosil, ko sva imela borbo za vstop v finale, naj si dam gor rjavi pas. Ti nimaš belega, mi je dejal. Odvrnil sem, imam belega in drugega ne bom dal nase. Izgubil sem, a gor mi ni mogel nič. Ko sva padla v parter, pa nisem imel tehnike in mi je dobro zvil roko. Za tretje mesto sem pa vse pubece s črnim pasom zmetal,« je opisoval.
Tudi Tima, dvakratnega svetovnega prvaka v motokrosu, je spodbujal k drugim panogam, da dobi širino: igral je nogomet, treniral judo, smučanje ... Gajser starejši je klub, ki ga je ustanovil, poimenoval Motocross-Ski Gajser team. Zakaj smučanje? Zato ker je bil tudi smučarski trener obeh sinov, Tima in Nejca.
14
motokrosistov trenira v klubu Boga Gajserja.
motokrosistov trenira v klubu Boga Gajserja.
»Pojma nisem imel o smučanju. Šel sem do profesionalcev, da bi videl, kako to gre, potem pa sem ju treniral. Nalomil sem jima palice in na Pohorju postavil progo, pa sta smučala. Pri pionirjih je bil Tim med desetimi najboljšimi, na državnem prvenstvu pa 35. med 110 tekmovalci, pa niti enkrat ni smučal na kole. S slalomskimi smučmi smo šli na superveleslalom,« se je spominjal dnevov in opozoril, da jih mnogi primerjajo z družino Kostelić, pri čemer je poudaril, da Tima nikoli ni forsiral. »Nismo imeli denarja, potovali smo s starim kombijem, zato nas primerjajo. Oni so preveč trenirali, jaz Tima nisem pustil, da toliko vadi,« je pripovedoval.
Izgoreli otroci
Svoje mnenje je jasno in glasno izrazil tudi na eni od klubskih sej na Smučarski zvezi Slovenije. »Rekel sem jim, da je vse, kar delajo, narobe, otroke skurijo do 14. leta. Otrok ne more imeti treninga dopoldne in popoldne, saj tako izgubi voljo, uničijo mu jo. Morali bi delati ravno nasprotno. Tisti, ki je iz pravega testa, bi tako ali tako vlekel naprej, od tistega, ki pa ni in dela samo zaradi bogatih staršev, ne moreš pričakovati rezultata,« je razkril svojo filozofijo. Pravi, da je še vedno del smučarske družine: »Verjetno ni nobenega kluba, ki bi bil v dveh zvezah – avto-moto in smučarski.«
Z belim pasom imam kolajno z državnega prvenstva, tega nima nihče na svetu.
Njegov klub šteje približno 14 motokrosistov, med njimi so tudi hrvaški – želijo si sodelovati z njim, pravi. »Poslušajo me s štirimi ušesi. Točno vedo, kdo je naredil Tima. Ko jaz kaj rečem, poslušajo in potem to naredijo,« je ponosen Gajser, ki si je doma omislil še eno igračko, kupil je helikopter.
V letošnjem pripravljalnem obdobju se je veliko posvečal Maksu Mausserju, s katerim sta natančno začrtala program za razred MX2, najstnik je vadil skupaj s Timom in lepo napredoval. Tik pred začetkom sezone pa je 16-letnik na treningu grdo padel, motor ga je zadel v hrbet. Pristal je na invalidskem vozičku.
»Zdravniki so dejali, da je konec – da je vse pretrgano in ne bo nikoli več hodil,« je težke dneve razkrival Bogo Gajser, ki vseskozi spremlja Mausserjeve korake napredka. Kritičen je do zdravnikov, ni mu všeč njihov pristop.
Blato in tatvineDirko za svetovno prvenstvo v elitnem MXGP je zaznamovalo blato, dirkači so se mučili v težkih razmerah, v katerih je Tim Gajser petkrat padel, a se vsakič pobral. Boril se je kot lev in iztržil šesto mesto. Prvič letos se ni uvrstil na stopničke, je pa dosegel najhitrejši krog v konkurenci v obeh vožnjah. Za zmagovalcem VN Lombardije in vodilnim v skupnem seštevku Antoniem Cairolijem zaostaja za 40 točk. "Žal mi je, da navijačem tokrat zmage nisem mogel dati, a upam, da se bomo v tej sezoni še veselili," je dejal as, ki ga konec tedna čaka nova priložnost. Dirko v Mantovi so zaznamovale kraje, nepridipravi so vdirali v avtomobile novinarjev in fotoreporterjev, tudi ekipi Večera, ki so ji odtujili za 15.000 evrov opreme, pritoževali pa so se tudi dirkači, dvema so ukradli čelade, enemu še kombinezon.
»Več bi morali delati z njim,« je dodal Gajser. »Sprva ni čutil ničesar, zdaj že naredi kakšen gib. Dela na stacionarnem kolesu, ki točno pokaže, koliko dela sam in koliko naprava. V petek je naredil 2 km in 200 m s svojimi močmi. Dobro, da ima nas poleg, da verjame vame, marsikdo mi reče, da sem zanj kot bog,« je dejal Gajser, ki svojemu tekmovalcu stoji ob strani in mu pomaga. Vedno ga je spremljal optimizem in tudi tokrat močno verjame, da se bo še vrnil na motor.