Še težje je, če si tujec iz manjše države

Tudi manj pozorni spremljevalci slovenskega hokejskega utripa dobro vedo, da sanjski rod risov, ki se je dvakrat uvrstil na prestižni olimpijski turnir, šteje zadnja leta bogate športne poti na ledeni ploskvi. Pred novim valom naših hokejistov je izziv pisati nova lepa poglavja v dresih z risom na prsih. In eden udarnih adutov slovenske hokejske prihodnosti je 21-letni Matic Török, učenec jeseniške hokejske šole in zdaj edini Slovenec v najvišjem finskem ligaškem razredu.

V prejšnji sezoni je branil barve slovenske reprezentance na dveh velikih tekmovanjih, svetovnem prvenstvu skupine B v Bolzanu ter na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Rigi, pred dnevi je bil že kapetan pomlajene izbrane vrste na turnirju v Budimpešti. »Res so to posebni občutki. Ne morem skrivati veselja ob osebni uveljavitvi v izbrani vrsti, pri kateri sem se že v prejšnji sezoni imenitno počutil. Ni kaj, zdaj si lahko štejem le v čast, da so mi zaupali dres z oznako C na turnirju v Budimpešti,« je priznal napadalec, ki je tudi na klubski sceni vidno napredoval. Zdaj namreč nosi dres moštva KooKoo iz Koivole v najvišji finski ligi, ki je že tradicionalno med najmočnejšimi, ko gre za evropske ledene ploskve.

In kako se je privadil na konkurenco v sila ugledni ligi? »To je moja šesta sezona na Finskem, tako da le ni bilo hudega. Se počutim že kar domače (smeh). Kot klub na začetku sezone nismo blesteli, z osebno formo sem zadovoljen. In le želim si, da bi šlo tako tudi naprej,« nam je govoril ter prikimal namigu, da se v množici sila obetavnih hokejistov na Finskem ni lahko prebiti do udarnega moštva pri klubu: »Drži, res je konkurenca izjemna. Potem kar sem doslej spoznal, bi rekel, da je še težje začeti, če si tujec, sploh iz kakšnih manjših držav. A mislim, da se da s trdim delom daleč priti.«

Tema in mraz nista težava

Njegov KooKoo ima sicer nadpovprečno število tujih okrepitev, na seznamu jih je kar 11, ob teh je precej mladih domačih upov. »Cilj moštva je vsekakor uvrstitev v končnico. Zaradi medlega starta na lestvici nismo visoko, toda pred seboj imamo še domala 30 tekem, tako da bo priložnosti še dovolj,« ohranja samozavest 21-letni Gorenjec iz Hraš pri Lescah.

Na evropskem severu uživa, s privajanjem na okolje ni bilo težav: »Glede teme in mraza sem se hitro navadil in verjemite mi, da se prav dobro počutim. Punca je Finka, jezik večinoma razumem, v govoru še nisem brezhiben, a hujših zapletov dejansko ni,« je zadovoljen in seveda tudi ponosen, ker se uveljavlja v eni najbolj zapriseženih hokejskih dežel: »Zaradi izjemne tradicije in priljubljenosti med ljudstvom je hokej na Finskem športna panoga številka 1.« Prosti čas preživlja z dekletom in s soigralci, veliko zabave je, ko igrajo playstation. »Ni mi dolgčas, brez skrbi,« se nasmehne.

Sam se zaveda, da vrhunski šport ponuja iz dneva v dan nove izzive, jasno, da sanja o nastopu na elitnem SP v Stockholmu, maja prihodnje leto, ni si težko predstavljati, da bo to tudi v soseščini na Finskem pritegnilo zelo veliko pozornosti. »Zdaj še ni veliko govora o tem, seveda bo tik pred prvenstvom in med njim drugače. Lepo je igrati za reprezentanco, zato pa je treba garati med sezono,« je še dodal naš obetavni ris.