Benjamin Šeško potrebuje pomoč

Leto dni mineva od uvrstitve slovenske reprezentance na evropsko prvenstvo v nogometu. V Stožicah je za kvalifikacijski konec padel Kazahstan, ki je bil tudi zadnja žrtev Slovencev v ligi narodov, doma in v gosteh. Za minimalno, a zelo pomembno zmago, s katero Slovenci še upajo na napredovanje v najmočnejšo skupino A lige narodov, je bil strelec Jan Mlakar. Edini v LN ob Benjaminu Šešku. Jutrišnja bitka z Norveško (Avstrija gostuje v Kazahstanu) je ena od tistih, ki zahteva pomoč. Šeško ne zmore vsega sam.

»Želimo čim bolj uspešno in za nekatere čim bolj všečno odigrati dve pomembni tekmi z Norveško in Avstrijo,« je 63-letni Mariborčan Matjaž Kek že ob objavi »posadke« za zadnji dve tekmi v LN dal vedeti, da se bo raje držal evolucije kot revolucije. Igralni model, kako z minimalnim tveganjem iztržiti maksimum, je patentiral v Nemčiji, v ligo narodov je vrnil kvalifikacijsko uspešno formulo: proti slabšim z drznejšo igro do zmage, proti boljšim ali na papirju enavrednim pa šteje le, da ne izgubiš.

Le trije tekmovalni porazi

Slovenija se je tudi v dosedanjih štirih tekmah LN držala »dobitne kombinacije«. Spodrsljaj v Oslu in prepričljiv poraz z 0:3, ki ne odraža razmerja sil skozi 90 minut, ni bil usoden ter tudi ob boljšem izplenu ne bi spremenil osnovnega izhodišča in glavnega cilja za povratni dvoboj v Stožicah. Ta pa je, da zmaga Sloveniji prinaša napredovanje v drugi boben postavljenih reprezentanc za žreb kvalifikacijskih skupin za svetovno prvenstvo v ZDA, Kanadi in Mehiki leta 2026 in možnost nedeljskega napada na prvo mesto v dunajskem okrožju Prater na štadionu Ernsta Happla. Trenutno je Slovenija v tretjem kakovostnem bonu, Norveška v drugem.

V slovenskem strokovnem štabu je najzahtevnejša uganka, kako strelsko predramiti druge igralce, da ne bo vse odvisno od Šeška, in pri tem ne bi preveč odstopili od prepoznavne ter rezultatsko uspešne slovenske igre. Pozitivna stvar je, da je Leipzigov napadalec v ligi narodov potisnil euro v pozabo, da je zadel tudi Mlakar, slaba, da drugi ne zabijajo. Vloge so se le zamenjale, na euru sta zadela branilca, v LN napadalca. Mlakar je sicer le po profilu napadalec, v reprezentanci ima bolj obrambne naloge.

Slovenska reprezentanca je v tekmovalnih tekmah sicer zelo uspešna. Z izjemo porazov proti Danski in Finski v kvalifikacijah za EP in Norveško v LN ni izgubila tekme. Po kvalifikacijah za EP je nov tekmovalnih cikel v letu 2024 začela na euru in nadaljevala v LN ter v osmih tekmah dosegla dve zmagi. Obe je dosegla proti Kazahstanu, manjka uglednejši »skalp«. Razlika v zadetkih je 7:6. Štiri gole in vse v LN je dosegel Šeško, ob Mlakarju pa sta bila strelca (na EP) še Erik Janža in Žan Karničnik.

Ne zabijajo tudi v prvenstvih

Kek, reprezentanca in navijači pogrešajo strelsko pomoč Andraža Šporarja, ki je nazadnje sicer zabil pred petimi meseci, a zdaj je že osem tekem brez gola. Čaka se na prvi reprezentančni gol Žana Celarja, tudi odločnejši in učinkovitejši preboj najmlajšega med napadalci Žana Vipotnika. Vsi trije napadalci so v svojih klubih jeseni zabili le tri gole, dva Vipotnik, enega Šporar. Tu sta še vezista Timi Max Elšnik in predvsem Adam Gnezda Čerin. Marčevska prijateljska tekma z zvedniško Portugalsko, ko sta bila strelca, je že pozabljena. Od sprinterja Petra Stojanovića ne gre pričakovati golov, če ga bo po kakšnem naključju zabil, bo drugi »Turbo Rudi«.

Mlakar, ki je v italijanski drugi ligi pri Pisi po kazahstanskem golu malo popravil svoj status in v naslednjih petih ligaških tekmah zbral 141 minut, je namignil na igralno standardno Slovenijo. »Ne bomo veliko spreminjali, odnos in priprave bodo v enakem ritmu kot doslej,« je povedal rešitelj iz Almatija in igralec iz ozadja, ki brezhibno opravlja taktične naloge. Toda takšnih je, z izjemo Šeška, na igrišču še devet. Med njimi Kek išče kandidata in hkrati upa, da bo ta razbremenil in sprostil najboljšega slovenskega strelca.