Slavljenec Uroš Zorman: Star si, kolikor se počutiš

Rojstni dan bo selektor slovenske rokometne reprezentance Uroš Zorman preživel na avtobusih in letalih, danes zjutraj se je s svojimi 18 borci odpravil v Berlin, kjer bo Slovenija v četrtek s tekmo proti Ferskim otokom začela 16. evropsko prvenstvo.

Zorman v zadnjih dneh ni imel mirnega spanca, priprave so krojile poškodbe, tudi generalka v Poreču proti Hrvaški ni bila uspešna, toda še vedno verjame, da se bo leto 2024 z lepimi črkami zapisalo v zgodovino slovenskega rokometa. Ne nazadnje se na koncu predora sveti mesto luči, Pariz ...

Vse najboljše! Štiriinštirideset. Veliko ali malo?

»Hvala. Ravno prav. Po eni strani veliko, po drugi malo. Star si, koliko se počutiš. Počutim se mladega, to šteje.«

Je dober znak, da se Slovenija odpravlja na pot, ko glavni v ekipi praznuje rojstni dan? Dobre volje ne bo manjkalo, pričakujete kakšno presenečenje?

»Nič posebnega, datum je takšen, kakršen je. Dobra volja nas spremlja že, odkar smo se zbrali po božiču. Mogoče bo še malo boljša, ker se v Nemčiji začenja nova zgodba.«

Dve leti bosta naokrog, odkar se postali selektor. Še vedno velja, da je lažje biti igralec kot trener?

»Tudi ko bom nekega dne končal trenersko kariero, bom najbrž rekel isto. Za trenerja je lažje le to, da odreja delo na treningih in mu ni treba veliko teči. A to je le ena stvar od stotih. Igralec se lahko odklopi takoj, ko se konča tekma ali trening. Trener je prej in potem 100-odstotno v igri. Film se vrti, ko se zbudiš in ko greš spat.«

Med pripravami ste odigrali tri tekme, premagali Avstrijo in Črno goro, nazadnje pa izgubili proti Hrvaški v Poreču. Včasih je celo bolje, da reprezentanca pred velikim tekmovanjem doživi poraz in streznitev, se strinjate?

»Fantom sem takoj po tekmi s Hrvaško rekel, da je dobro, če smo se iz tega kaj naučili. Lahko grem v bran igralcem, bili so utrujeni in načeti. Poškodba Roka Ovnička nas je vse pretresla, v glave se je naselil strah pred poškodbo na zadnji tekmi pred prvenstvom. Nismo bili pravi. Tudi takšna tekma mora priti, da nas spet postavi z obema nogama na trdna tla.«

Kar nekaj je še igralcev, s katerimi ste si delili slačilnico. Kako vzdržujete avtoriteto in distanco, vam vsi rečejo Zut ali vas mlajši naslavljajo drugače, morda gospod selektor?

»Že v startu smo razčistili, da za nikogar nisem gospod. Nočem, da me kdo vika. Nočem se počutiti nad nekom. Logično pa je, da hierarhija mora biti. Nihče ne izkorišča poznanstev in dejstva, da smo nekoč igrali skupaj. Na igrišču 40 krat 20 metrov se ve, kdo je kdo. Ko je čas za druženje, smo spet vsi enakopravni in fantje so to sprejeli. Vem, da imajo mnogi okrog nas glede tega pomisleke, a med nami ni nobenega problema.«

Uroš Zorman si obeta dober rezultat na evropskem prvenstvu. FOTO: Leon Vidic

Rokomet sodi med športe, v katerih močno pride do izraza značaj. Vemo, kakšni so severnjaški, vzhodnjaški, mediteranski, balkanski športniki. Pri Slovencih se nikdar ne ve. Lahko so Petri Klepci ali pa »izpraznjeni baloni«, kot je nekoč dejal vaš predhodnik Boris Denič. Kakšne lahko pričakujemo v Nemčiji?

»Rekel bi, da se je v reprezentanco spet vrnila neka nova energija. Že na prvem treningu je bila očitna. Fantje niso prišli »afne guncati«, večina ima dobre klube, družine. Če ne bi bili povsem pri stvari, bi raje ostali doma. Hočejo, ne morajo, to je najbolj pomembno.«

Že nekaj let stoji hiša v Novem mestu, že nekaj časa delate v Trebnjem. Ste že bolj Dolenjec kot Ljubljančan iz »Štepan'ca«, je cviček že boljši od uniona?

»To je prepovedano vprašanje pri nas doma, če se pošalim. Po srcu in duši sem še vedno Ljubljančan, a na koncu si doma tam, kjer je doma žena.«

Novo leto, nov rojstni dan, kakšne so želje?

»Veste, da je 23 moja številka in leto 2023 je bilo zame zelo uspešno. A od '24 si obetam še več dobrega. Kar se tiče športa, nas čakajo velike stvari, od EP do uvrstitve na SP in OI. Zasebno pa si želim zdravja, če ga imaš, imaš vse.«