Slovenci v Belfastu plačevali tudi z evri
Gostovanje slovenske nogometne reprezentance na irskem otoku je vsaj delno že spominjalo na nekdanje čase, ko so navijači redno podpirali Slovenijo na njenih gostujočih tekmah. V Belfastu so prišli na svoj račun že pred večernim dvobojem s Severno Irsko, saj tamkajšnja metropola z okolico ponuja obiskovalcem ogromno.
Slovence je podpiralo v Belfastu približno 350 rojakov, ki so izžarevali optimizem in navdušenje že pred irsko-slovensko revanšo. Ni šlo za množično romanje kot v obdobju prve in druge nogometne pravljice, toda to je razumljivo, oktober še nikdar doslej ni bil čas za nogometno evforijo v Sloveniji. Kljub temu pa smo izkušeni spremljevalci izbrane vrste med gosti lahko zaznali povišan utrip, najglasnejša sta bila znana ljubljanska glasbenika Grega Skočir in Peter Lovšin.
Ohranili odprte meje
Zadovoljni so bili tako igralci kot navijači. Predsednik NZS Radenko Mijatović je po dve uri in pol dolgem poletu iz Ljubljane odpeljal reprezentanco v hotel Grand Central v neposredni bližini znamenite prireditvene dvorane Ulster Hall iz leta 1859. Leži v prijetnem predelu metropole, aduti selektorja Matjaža Keka so to na dan tekme z veseljem izkoristili za daljši dopoldanski sprehod po bližnji okolici.
Izkušeni spremljevalci izbrane vrste smo med gosti lahko zaznali povišan utrip, najglasnejša sta bila znana ljubljanska glasbenika Grega Skočir in Peter Lovšin.
Še močneje so prišli na svoj račun njihovi podporniki. Nekateri so dobro prečesali državo, ki dosega tri četrtine površine Slovenije, a premore 1,9 milijona prebivalcev. Belfast ni tako narodnostno raznolik in pisan kot nekatere večje britanske metropole, toda še danes je mogoče čutiti zgodovinsko ločevanje na katoliško in protestantsko prebivalstvo, prvega je malenkost več od drugega. Prvi močneje pripadajo Irski, drugi Veliki Britaniji, reprezentanci Severne Irske in denimo škotskemu klubu Glasgow Rangers.
Ta nasprotja resda niso tako močna kot v prejšnjem stoletju, Irska je ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije celo dosegla odprtost meja s Severno Irsko, kar so izkoristili tudi Slovenci. Številne prodajalne denimo omogočajo plačevanje v evrih – ob menjalnem tečaju 1-1 –, kar je za goste iz Evropske unije posebej privlačno.
Od Besta do Titanika
Pri tem so Slovenci uživali v tipični otoški arhitekturi, vonj po tradiciji pa so jim zagotavljali tudi nogometni štadion Windsor Park iz 1905 in – za tiste z največ energije – destilarne Johna Jamesona iz leta 1780, ki jih je mogoče doseči zaradi odprtosti mej tudi v Dublinu.
Prebivalci Belfasta pa niso ponosni le na legendarnega nogometaša Georga Besta, kar je mogoče opaziti na slehernem koraku, pač pa tudi na najboljši muzej, namenjen Titaniku; ladja je resda odplula na nesrečno plovbo leta 1912 iz Southamptona, toda leto prej so jo zgradili in splavili v Belfastu, ki ga še danes zaznamujejo ene največjih ladjedelnic v Evropi. Slovenci se niso mogli načuditi le sistemu reprezentanc, ki ga poznajo domačini. V številnih športih – denimo v ragbiju, košarki in kriketu – sta reprezentanci Irske in Severne Irske združeni v eno (irsko), v nogometu gre za ločeni ekipi. Slovenija je denimo sinoči že sedmič igrala s Severno Irsko, še nikdar z Irsko.
