MIHAEL ŽGANK
Slovenec, ki nastopa za Turčijo: Športniki, še posebej z medaljo, zaslužijo »penzijo«
Judoista v Turčiji navdušuje podpora, ki jo imajo vrhunski športniki.
Odpri galerijo
Mihael Žgank je leta 2019 na Evropskih igrah osvojil zlato v kategorijo do 90 kilogramov. FOTO: Leon Vidic, Delo
Mihael Žgank je slovenski judoist, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu sanjal o zlati medalji. Če bi si jo nadel okoli vratu, pa bi to storil pod turško zastavo. Leta 2018 je namreč v želji po boljših tekmovalnih pogojih zamenjal reprezentanco, a njegovo srce še vedno bije za Slovenijo.
Žgank je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti leta 2017 osvojil srebrno medaljo, v Tokiu pa je 27-letnik iz Migojnic pri Žalcu osvojil peto mesto. Japonsko je zapustil v soboto in se odpravil v Turčijo ter nato Slovenijo. S tekmovalcem kluba istanbulske občine (Istanbul BBSK), ki ima tako turško kot slovensko državljanstvo, smo se pogovarjali o tem, kako je doživljal tekmovanje na olimpijskih igrah pod zastavo Turčije, in tudi, ali obžaluje svojo odločitev.
Kako ste doživljali igre, sploh v luči korone? Ali je bil to za vas dodaten stres?
Ja, v soboto, 31. 7. se vračamo. Igre so bile veliko bolj stresne kot v Riu, predvsem zaradi korone in vse negotovosti ob tej pandemiji. Sam sem izredno užival in vse je bilo super (do polfinalne borbe, seveda).
Kot že nekaj zadnjih let ste nastopali za Turčijo, na zadnjih igrah v Rio de Janeiru pa še pod slovensko zastavo. Ste imeli kaj mešane občutke ob tem?
Ja, ni lahko. Slovenci smo/so zelo srčni športniki in olimpijske igre so tekmovanje, kjer se to res pokaže.
Za Turčijo nastopate od leta 2018. Ime ste si spremenili v Mikail Özerler. Zakaj?
Na začetku smo spremenili ime, kar je omogočilo lažji in hitrejši postopek. Nato sem lani ime spremenil nazaj v svoje pravo ime.
Živite v Turčiji? Kako pogosto pridete v Slovenijo? Kako bi primerjali življenje v Turčiji z življenjem v Sloveniji? Kaj iz Slovenije (poleg svojih dragih) najbolj pogrešate? Kaj vas je v Turčiji najbolj navdušilo, kaj najbolj presenetilo? Verjetno že zelo dobro govorite turško. Se vam zdi jezik težek?
Živim v Istanbulu. Prihajam pa domov vsake tri mesece. Najbolj pogrešam naravo in mirnost.
Presenetila me je pomanjkljivost discipline pri športnikih, navdušila pa podpora, če si res vrhunski športnik, ki definitivno manjka v Sloveniji. Jezik je bil na začetku težek, še vedno so fraze. ki jih ne razumem. ampak že zelo dobro govorim.
Ste zadovoljni s svojo odločitvijo, da nastopate za Turčijo? So pogoji za treniranje tam takšni, kot ste pričakovali, da bodo?
Sem, zrasel sem kot oseba. Imam večja pričakovanja do sebe. Pogoji so odlični, predvsem za olimpijske športnike se res potrudijo.
Ko ste sporočili svojo odločitev, ste dejali, da ste se za to odločili iz eksistencialnih oziroma finančnih pogojev. Je v Turčiji mogoče živeti od juda?
Je, zadnjih par let sem res lepo in brez skrbi živel in se popolnoma posvečal judu. Z olimpijsko medaljo pa je še veliko lažje, poskrbijo zate praktično od konca kariere naprej.
Kako se je takrat odzvala vaša okolica, ko ste sporočili, da boste tekmovali za Turčijo? So vas domači podpirali?
Vsi so bili presenečeni, saj niso vedeli, kaj pričakovati in kako bo vse potekalo. Tudi sam nisem, ampak so me podpirali.
Ste še v stiku z Marjanom Fabjanom, pri katerem ste tudi trenirali?
Sem v stiku in sem ponosen, da je bil moj trener. Ima izjemne rezultate in mu čestitam tudi za olimpijske igre v Tokiu, kjer je ponovno dokazal, da je najboljši trener v Sloveniji, in to ne samo v judu.
Bi se vrnili v Slovenijo, če bi vam ponudili boljše pogoje? Kakšni bi morali biti ti pogoji, da bi se vrnili?
Vedno sem s ponosom predstavljal Slovenijo. Za slovenske športnike bi si želel predvsem večjo podporo po zaključku kariere, saj vrhunski športniki najpomembnejša leta življenja namenimo športu, medtem ko drugi nabirajo izkušnje in si gradijo kariero. Če res želiš postati uspešen v športu, moraš biti osredotočen samo na to, vsak dan, vsak mesec, leta. Prav tako trpi tvoje mentalno in fizično zdravje. Zaradi tega mislim, da športniki, posebej tisti z olimpijsko medaljo, po karieri zaslužijo nekakšno »penzijo«, ki bi jim omogočila brezskrbno najti svoje področje, da bi lahko malo bolj sproščeno stopili v preostali del življenja.
Pomembno je tudi, da se športnikom prisluhne. Vplivni ljudje lahko z malenkostjo spremenijo smer kariere športnika.
Žgank je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti leta 2017 osvojil srebrno medaljo, v Tokiu pa je 27-letnik iz Migojnic pri Žalcu osvojil peto mesto. Japonsko je zapustil v soboto in se odpravil v Turčijo ter nato Slovenijo. S tekmovalcem kluba istanbulske občine (Istanbul BBSK), ki ima tako turško kot slovensko državljanstvo, smo se pogovarjali o tem, kako je doživljal tekmovanje na olimpijskih igrah pod zastavo Turčije, in tudi, ali obžaluje svojo odločitev.
Kako ste doživljali igre, sploh v luči korone? Ali je bil to za vas dodaten stres?
Ja, v soboto, 31. 7. se vračamo. Igre so bile veliko bolj stresne kot v Riu, predvsem zaradi korone in vse negotovosti ob tej pandemiji. Sam sem izredno užival in vse je bilo super (do polfinalne borbe, seveda).
Kot že nekaj zadnjih let ste nastopali za Turčijo, na zadnjih igrah v Rio de Janeiru pa še pod slovensko zastavo. Ste imeli kaj mešane občutke ob tem?
Ja, ni lahko. Slovenci smo/so zelo srčni športniki in olimpijske igre so tekmovanje, kjer se to res pokaže.
Za Turčijo nastopate od leta 2018. Ime ste si spremenili v Mikail Özerler. Zakaj?
Na začetku smo spremenili ime, kar je omogočilo lažji in hitrejši postopek. Nato sem lani ime spremenil nazaj v svoje pravo ime.
Živite v Turčiji? Kako pogosto pridete v Slovenijo? Kako bi primerjali življenje v Turčiji z življenjem v Sloveniji? Kaj iz Slovenije (poleg svojih dragih) najbolj pogrešate? Kaj vas je v Turčiji najbolj navdušilo, kaj najbolj presenetilo? Verjetno že zelo dobro govorite turško. Se vam zdi jezik težek?
Živim v Istanbulu. Prihajam pa domov vsake tri mesece. Najbolj pogrešam naravo in mirnost.
Presenetila me je pomanjkljivost discipline pri športnikih, navdušila pa podpora, če si res vrhunski športnik, ki definitivno manjka v Sloveniji. Jezik je bil na začetku težek, še vedno so fraze. ki jih ne razumem. ampak že zelo dobro govorim.
Ste zadovoljni s svojo odločitvijo, da nastopate za Turčijo? So pogoji za treniranje tam takšni, kot ste pričakovali, da bodo?
Sem, zrasel sem kot oseba. Imam večja pričakovanja do sebe. Pogoji so odlični, predvsem za olimpijske športnike se res potrudijo.
Ko ste sporočili svojo odločitev, ste dejali, da ste se za to odločili iz eksistencialnih oziroma finančnih pogojev. Je v Turčiji mogoče živeti od juda?
Je, zadnjih par let sem res lepo in brez skrbi živel in se popolnoma posvečal judu. Z olimpijsko medaljo pa je še veliko lažje, poskrbijo zate praktično od konca kariere naprej.
Mihael Žgank je leta 2019 na Evropskih igrah osvojil zlato v kategorijo do 90 kilogramov. FOTO: Leon Vidic, Delo
Vsi so bili presenečeni, saj niso vedeli, kaj pričakovati in kako bo vse potekalo. Tudi sam nisem, ampak so me podpirali.
Ste še v stiku z Marjanom Fabjanom, pri katerem ste tudi trenirali?
Sem v stiku in sem ponosen, da je bil moj trener. Ima izjemne rezultate in mu čestitam tudi za olimpijske igre v Tokiu, kjer je ponovno dokazal, da je najboljši trener v Sloveniji, in to ne samo v judu.
Bi se vrnili v Slovenijo, če bi vam ponudili boljše pogoje? Kakšni bi morali biti ti pogoji, da bi se vrnili?
Vedno sem s ponosom predstavljal Slovenijo. Za slovenske športnike bi si želel predvsem večjo podporo po zaključku kariere, saj vrhunski športniki najpomembnejša leta življenja namenimo športu, medtem ko drugi nabirajo izkušnje in si gradijo kariero. Če res želiš postati uspešen v športu, moraš biti osredotočen samo na to, vsak dan, vsak mesec, leta. Prav tako trpi tvoje mentalno in fizično zdravje. Zaradi tega mislim, da športniki, posebej tisti z olimpijsko medaljo, po karieri zaslužijo nekakšno »penzijo«, ki bi jim omogočila brezskrbno najti svoje področje, da bi lahko malo bolj sproščeno stopili v preostali del življenja.
Pomembno je tudi, da se športnikom prisluhne. Vplivni ljudje lahko z malenkostjo spremenijo smer kariere športnika.
