Sloveniji priplesali kar 29 svetovnih odličij! (FOTO)

Ne zgodi se prav pogosto, da bi se naša država znašla v središču plesnega blišča, kljub številnim profiliranim plesalcem, ki so Slovenijo že zdavnaj umestili na plesni zemljevid sveta. A stereotipi so zato, da se jim režejo krila. Kljub pregovorni majhnosti je domača plesna srenja dolga leta rinila z glavami naprej, pred nekaj meseci pa dobesedno butnila skozi zid. Ko so Egipčani tik pred začetkom najprestižnejšega v svetu tekmovanj, plesnega mundiala v jazzu, baletu in modernu in contemporaryju, obrnili hrbet organizaciji megalomanske prireditve, so, v dobrem pomenu besede, nori Slovenci nabrusili pete in v pičlem mesecu pripravili vse, da je bilo tekmovanje, ki bi v normalnih razmerah terjalo mesece ali celo leta priprav, izpeljano brezhibno. Še več, z odliko in pohvalo. »Le en mesec in pol pred samim tekmovanjem je bilo to odpovedano, tako da je celotno organizacijo prevzela Plesna zveza Slovenije. Organizacija tako velikega tekmovanja je vsekakor velik zalogaj, a imamo srečo, da smo Slovenci dobri organizatorji, s številnimi izkušnjami, tako da se je na koncu vse dobro izšlo,« je potrdila plesna učiteljica Živa Laterner iz Plesnega centra Bolero. Na prostovoljni ravni so Slovenci izpeljali kar tri svetovna prvenstva (SP) hkrati. V Podčetrtku se je v sedmih tekmovalnih dneh na treh SP zvrstilo kar 2000 plesalcev iz 25 držav. Slovenske plesne korake je drobilo 250 plesalcev jazza in 205 plesalcev moderna pod taktirko Matevža Česna, v zadnjem delu še ob pomoči Mitje Popovskega. Nastopili pa so v štirih starostnih kategorijah – otroci, mladinci (starejši in mlajši), člani in člani 2, v različnih kategorijah – solo, duo, male skupine in formacije, ter v treh disciplinah – jazz, modern in balet. Doma pa je ostalo kar 29 odličij!

Hvaležni staršem

»Letošnja jesen je bila z vidika številnih tekmovanj zelo pestra, tako da smo se na celoten tekmovalni vrhunec začeli pripravljati že sredi avgusta. Najprej z intenzivnimi treningi za novo tekmovalno sezono, nato smo nadaljevali redne treninge čez teden ter dodatne čez vikende. Seveda vse po potrebi posamezne skupine in tako, da so naši tekmovalci lahko uspešno krmarili med športnimi in šolskimi obveznostmi. Pričakovanja naših trenerjev so vedno le v tem, da se vsak tekmovalec oziroma vsaka tekmovalna točka prikaže v najboljši luči, da prikaže nivo plesalca, ki ga trenutno dosega, in da so tekmovalci uspešni s svojimi tekmovalnimi nastopi. Rezultatsko pričakovanj nikoli ne želimo izpostavljati, se pa vsekakor trudimo, da se povzpnemo na sam svetovni vrh,« je priprave za najbolj prestižno tekmovanje v plesu opisala Laternerjeva in naštela, da so Slovenci plesne gibe merili s tekmovalci iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Litve, Črne gore, Severne Makedonije, Republike Južne Afrike, Srbije, Švice, Turčije, Ukrajine, Češke, Hrvaške, Madžarske, Finske, Norveške, Poljske, Slovaške, Švedske in s Cipra. V malem Podčetrtku se je zbrala svetovna plesna smetana, ki je do organizatorjev in ponudnikov dodatnih storitev razvila simpatije. Ne nazadnje je tekmovanje potekalo brezhibno, šport pa je še enkrat dokazal, da je podaljšana roka turizma! Za tekmovalce in njihove spremljevalce je bilo treba zagotoviti zadostno število namestitev, ki so jih ponujali v Termah Olimje in Rogaški Slatini, poskrbeti za prevoze do prizorišča in nazaj, prehrano in skrbeti za tehnično popolno izvedbo. Da je teklo vse kot namazano, že potrjujejo odzivi iz tujine, če bi Slovenija nemara prevzela organizacijo še kakšnega podobnega dogodka. Pri tem, poudarja tudi plesna učiteljica, ne gre prezreti levje vloge staršev, ki je v tekmovalnem plesu izjemnega pomena. »Tako v smislu finančne podpore kot v smislu podpore pri organizaciji vseh prevozov na treninge, dodatne aktivnosti in včasih posledično tudi odrekanja pri načrtovanju družinskih počitnic. Večinoma stroške tekmovanj krijejo starši plesalcev – kostume, prevoze in namestitve ter seveda stroške vseh treningov. Moram pa izpostaviti, da naši mladinski in članski tekmovalci dobivajo pomoč od naše krovne organizacije Plesne zveze Slovenije, saj je vsak mladinski in članski tekmovalec upravičen do subvencije za organiziran prevoz na tekmovanja, tako da vsaj malo tudi PZS olajša strošek samih tekmovanj.«

Ambasadorji Slovenije

Urša B. Ž., mamica 11-letne Lane Bodlaj Žvokelj iz Bolera, ki je na tako velikem tekmovanju nastopila prvič, je v trenutku, ko je na odru zagledala svojo hčerko, odmislila vsa odrekanja in trud, ki ga vsa družina vlaga v šport. »Sem presrečna in ponosna. Verjetno tako, kot bi bila vsaka mama dobrega športnika. Polna veselja in pozitivne energije, ko stojimo na tribunah in navijamo za naše mlade plesalce. Imamo pa starši skozi celotno leto težko nalogo, saj jih večkrat na teden pripeljemo na trening in odpeljemo nazaj domov, veliko vikendov imamo rezerviranih za treninge in velikokrat spremljamo strah in stres, ki nastopita zaradi tekmovanj. Vendar pa po drugi strani ni lepšega kot videti nasmejane otroške obraze in od veselja solzne oči v trenutku, ko dosežejo dober rezultat.« Slovenske plesalce v tujini vsekakor dojemajo kot močno konkurenco, je obresti vložka plesnih učiteljev in plesnih družin izpostavila tudi Živa, saj tudi zaradi podpore in sodelovanja s starši dosegajo visoko raven kakovosti. »Poleg tega pa imamo srečo, da imamo vrhunske koreografe in trenerje. V našem plesnem klubu so to vsekakor Matevž Česen, Lana Smolnikar, Petra Ravbar in Tian Ćehić, ki sodelujejo predvsem z mladinci in člani, ter Anja Jeršan in moja malenkost, ki se posvečava večinoma otrokom.« Ne nazadnje ne gre prezreti niti prvega imena v svetu plesa, slovenske plesne ambasadorke Nike Kljun, ki izhaja prav iz njihove šole. Vendar tudi preostalim ne gre odreči številnih plesnih priznanj, ki jih danes kot trenerji unovčujejo pri otrocih in mladostnikih. Bolero ohranja visoko mesto med plesnimi šolami tudi zaradi vrhunskih rezultatov, ne nazadnje so na tem prvenstvu pobrali več žlahtnih odličij in nazivov svetovnih prvakov (v okvirčku), skupaj imajo kar šest svetovnih prvakov, enega podprvaka in pet tretjih mest. A bistvo je drugje, je izostrila Živa: »Poskušamo delovati srčno in hkrati kakovostno. Stremimo k napredku plesalcev, poskušamo preprečevati poškodbe (ki pa se jim, tako kot v vsakem drugem športu, žal ne moremo izogniti), trenerji se nenehno izobražujemo. Nikoli nismo bili usmerjeni le v rezultate, ampak smo si vedno prizadevali, da otroci vzljubijo ples kot šport ali morda celo kot del svojega življenja. Vsem trenerjem je najpomembneje to, da se plesalci pri nas dobro počutijo, prav tako sta srčna in zavezana k enaki miselnosti naša šefa, Janja Pušl in Zoran Kljun, ki nas vedno podpirata in seveda tudi usmerjata, ko je to potrebno. Menim, da pri nas lahko vsak tekmovalec dobi veliko več kot le rezultat na tekmovanjih.«

Skrivnostni projekti

»Meni ples pomeni največ na svetu. Letos sem se odločila, da bom tekmovala. Vse leto smo s skupino garali, da bi dosegli odlične rezultate. Imeli smo že tri tekme. Zelo smo ponosni nase in na najboljšo trenerko, ki nas zabava in spodbuja na tekmi in povsod drugje. Na tekmi sem malce živčna, a vedno ponosna na svoje dosežke in rezultate,« je občutke po velikem dogodku zbrala tudi Lana, ki jo v plesu čaka še obetavna kariera. Ne nazadnje so že prvič posegli po finalu in se uvrstili na peto mesto. In kakšne načrte imajo njeni plesni učitelji za prihodnost? »Uf, ker smo tako veliki, je tudi načrtov ogromno. Predvsem pa nam je cilj, da naši plesalci še naprej uživajo v plesu in hkrati dosegajo vrhunski nivo, ki ga potrebujejo za doseganje vrhunskih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih. Ideje za nove projekte snujemo sproti, ob navdihu in predvsem, ko nam tudi zatišje pred tekmami to omogoča. V mislih imamo nekaj projektov, ki pa naj ostanejo za zdaj še skriti. O njih bomo povedali več, ko bodo v postopku realizacije.«