Slovenski in srbski športniki so postali rivali
Slovenci in Srbi so bili nekoč sostanovalci pod skupno streho. Najprej v kraljevini, nato je sledilo bivanje v SFRJ. Kako se je razpletlo s socialistično jugoslovansko federacijo, je znana zgodba iz začetka devetdesetih prejšnjega stoletja, podobna še nekaterim drugim po padcu berlinskega zidu. Sleherna novonastala država se želi uveljaviti v športu. Današnji dvoboj v Münchnu na nogometnem euru med Slovenijo in Srbijo je nadaljevanje pisane zgodbe medsebojnih tekem v različnih športnih panogah teh dveh držav nekdanje skupne politične tvorbe.
Ni skrivnost, da so južno od Kolpe številni slovenske športnike nekoč gledali zviška in jim nadeli vzdevek skijaši (smučarji). Priznali so, da nam v panogah na snegu ni para na nekdanjem skupnem prostoru, spoštovali sijajne dosežke Mira Cerarja v gimnastiki, Boruta in Darjana Petriča v bazenu.
Kolesarjev in mojstrov kajaka in kanuja na divjih niti niso poznali. Slovenskim ekipam, še zlasti nogometnim, pa so namenjali le drobtinice, četudi je bilo kar nekaj naših nogometašev, ki jim je uspelo tudi na jugu. Brane Oblak je ostal zapisan med najvidnejšimi okrepitvami splitskega Hajduka, Marko Elsner je blestel pri Crveni zvezdi, Zlatko Zahović je začel svojo veliko nogometno pot pri Partizanu, prav tam si je Srečko Katanec pripravil imenitno izhodišče za uveljavitev pri Stuttgartu in Sampdorii ...
Pred vrati raja
Toda nova razdelitev Evrope je prinesla tudi nova rivalstva na športnih prizoriščih. Eno takih je med slovenskimi in srbskimi nogometaši. Slednji so še dobro desetletje po razpadu SFRJ igrali s Črnogorci z oznako ZRJ ter pozneje SČG.
Na euru 2000 je Slovenija zapravila vodstvo s 3:0.
V kvalifikacijah za mundial 2002 je Zahović zabil za 1:1.
V kvalifikacijah za euro 2012 je Slovenija premagala Srbijo z 1:0.
Iz tega obdobja sta nam v spominu ostali zlasti dve tekmi. Na prvi tekmi prvega eura naše izbrane vrste leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem je Slovenija proti ZRJ zapravila vodstvo s 3:0 in ob remiju 3:3 osvojila le točko. V kvalifikacijah za mundial 2002 je Zlatko Zahović za Bežigradom v 4. minuti sodnikovega podaljška s fantastičnim prostim strelom izenačil na 1:1. Oktobra 2011 je rajal tudi Ljudski vrt v Mariboru. Takrat je Slovenija Srbijo (skupne države s Črno goro ni bilo več) v kvalifikacijah za euro 2012 z golom Dareta Vršiča premagala z 1:0.
Pod koši in na mreži
Še kako vroče pa je bilo med slovenskimi in srbskimi športniki tudi pod košema. V spominu ostajata predvsem dve tekmi z evropskih prvenstev. V prvem so na Poljskem v polfinalu eurobasketa 2009 srbski košarkarji ugnali slovenske s 96:92, 25 točk Erazma Lorbka, najučinkovitejšega med našimi reprezentanti, ni zadostovalo za podvig. A ta je sledil osem let pozneje – Slovenija je prvič postala evropski prvak v košarki. V finalu pa je na krilih sijajnega Gorana Dragića (35 točk) in 6000 rojakov na tribunah v Istanbulu ugnala Srbijo s 93:85. Vzpenjajoči se zvezdnik in takrat še najstnik Luka Dončić je z zvitim gležnjem in solzami v očeh zapustil igrišče sredi 3. četrtine.
Košarkarski drami je leta 2019 sledila še odbojkarska.
Košarkarski drami je sledila leta 2019 še odbojkarska. Slovenija in Srbija sta se uvrstili v pariški finale EP 2019, naša vrsta je dobila uvodni niz, srbska pa zasukala za končno 3:1. In športno igrišče seveda vedno znova ponuja nadaljevanje slovensko-srbskega prestiža. Za začetek že danes v Münchnu.
