Slovo nogometne legende in boema
V 61. letu starosti je umrl Marko Elsner. Priljubljen je bil tudi v Beogradu in Nici.
Odpri galerijo
Zdravstveno stanje je bilo vse prej ko spodbudno, toda Marko Elsner je še dan pred svojim 60. rojstnim dnevom, 11. aprila, z veliko entuziazma in domala fotografskim spominom opisoval svojo nogometno pot. Na njej je bilo ničkoliko dogodivščin, zaradi katerih je bil, kar je bil: odličen nogometaš, dobričina, priljubljen in spoštovan od Triglava do Vardarja.
Mare, kot so ga klicali prijatelji in znanci, je včeraj sklenil svojo življenjsko pot. Športno je začel na Kodeljevem pri Slovanu, nadaljeval pri Olimpiji, kamor ga je leta 1987 povabil oče Branko Elsner, Crveni zvezdi, sklenil pa na Azurni obali pri Nice, kamor je odšel leta 1987. Vmes je bil še leto dni na Dunaju pri Admiri. Hudi bolezni je kljuboval veliko dlje, kot so mu napovedovali zdravniki, a vseeno je njegova smrt močno pretresla njegovo širšo nogometno družino.
»Med igralci je bil zelo cenjen zaradi nogometnega znanja in dobrosrčnosti, zaradi katere je imel tako med navijači Crvene zvezde kot Partizana status posebneža. Da, bil je legenda in boem, prav ta posebnost z mojstrstvom na igrišču pa ga je ločila od drugih in ga uvrščala med izbrance,« je razkril Zavrl.
»Ni imel sovražnikov, ker je vedno našel lepo besedo. Ni bil črnogled, znal je najti kompromise med sprtimi. Lahko se je prilagodil vsem, izobražencem ali preprostim ljudem. Takšen naj ostane v spominu,« je dodal tudi nekdanji nogometaš Maribora in izpostavil še dve podrobnosti. »Tako dovršenega branilca z znanjem zveznega igralca ni bilo. A tudi ne tako strastnega kadilca, ki je takoj po treningu ali tekmi prižgal cigareto.« Marko Elsner je za najmočnejšo jugoslovansko reprezentanco odigral 18 tekem, za Slovenijo dve.
Mare, kot so ga klicali prijatelji in znanci, je včeraj sklenil svojo življenjsko pot. Športno je začel na Kodeljevem pri Slovanu, nadaljeval pri Olimpiji, kamor ga je leta 1987 povabil oče Branko Elsner, Crveni zvezdi, sklenil pa na Azurni obali pri Nice, kamor je odšel leta 1987. Vmes je bil še leto dni na Dunaju pri Admiri. Hudi bolezni je kljuboval veliko dlje, kot so mu napovedovali zdravniki, a vseeno je njegova smrt močno pretresla njegovo širšo nogometno družino.
Slovenija izgubila velikega moža
»Pretresen sem. Slovenija in nogomet sta izgubila velikega moža. Tako značajsko kot igralsko je bil izjemen, s svojim pozitivnim razmišljanjem je odstopal od drugih. Vseskozi je bil prisoten v nogometu, o njem razmišljal izključno pozitivno in v njegovo dobro, zato se z njim ni bilo mogoče sporeči. Deloval je umirjeno,« je povedal nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in orisal tudi njegovo osebnost, ki ga je naredila za enega od najbolj priljubljenih športnikov v Beogradu.»Med igralci je bil zelo cenjen zaradi nogometnega znanja in dobrosrčnosti, zaradi katere je imel tako med navijači Crvene zvezde kot Partizana status posebneža. Da, bil je legenda in boem, prav ta posebnost z mojstrstvom na igrišču pa ga je ločila od drugih in ga uvrščala med izbrance,« je razkril Zavrl.
Vzornik drugim, ko je bil še mlad
Markov vrstnik, nogometni soborec Jože Prelogar, je izgubil tudi velikega prijatelja. »Ko sem iz velenjskega Rudarja prišel k Olimpiji, je bil on tisti, ki me je takoj sprejel in mi pomagal. Kljub mladosti je bil že tedaj moj vzornik ob Viliju Ameršku,« je povedal o prijatelju, s katerim sta bila tesno povezana. Izpostavil je tudi Elsnerjev značaj.»Ni imel sovražnikov, ker je vedno našel lepo besedo. Ni bil črnogled, znal je najti kompromise med sprtimi. Lahko se je prilagodil vsem, izobražencem ali preprostim ljudem. Takšen naj ostane v spominu,« je dodal tudi nekdanji nogometaš Maribora in izpostavil še dve podrobnosti. »Tako dovršenega branilca z znanjem zveznega igralca ni bilo. A tudi ne tako strastnega kadilca, ki je takoj po treningu ali tekmi prižgal cigareto.« Marko Elsner je za najmočnejšo jugoslovansko reprezentanco odigral 18 tekem, za Slovenijo dve.
Smrt Marka Elsnerja je pretresla tudi člane francoskega kluba Nice, pri katerem je igral med letoma 1987 in 1993. Na spletni strani so zapisali, da je odšla ena od največjih legend v zgodovini kluba. Njegova avtoriteta na igrišču je pustila trajen pečat, tako kot njegova prefinjena podaja s peto za enega od najatraktivnejših golov v zgodovini kluba rojaka Prleka Zvonka Tonija Kurbosa. Pri Crveni zvezdi, od katere je odšel v Francijo kot kapetan, so zapisali, da se je poslovil član rodu, ki je bil državni prvak in pokalni, branilec plemenitega kova, izjemna osebnost in ljubljenec navijačev.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
10:46
Pripravljeni na vojno