Sto zmag - nor občutek!

Na uvodni preizkušnji letošnje sezone razreda worldSBK v Španiji je Jonathan Rea na dirkališču Motorland Aragon osvojil stoto zmago v karieri. Ciljno črto je prečkal s skoraj štirimi sekundami prednosti in postal prvi dirkač v zgodovini dirk razreda superbike, ki je dosegel 100. zmago, in se tako pridružil elitni skupini dirkaških legend, ki se ponašajo s takšnim zmagovalnim izkupičkom – vključno z Giacomom Agostinijem in Valentinom Rossijem.

Talent in trdo delo

»Osvojili smo 100 zmag, za kar je bilo potrebnega veliko trdega dela. Kawasaki je izven sezone delal nov motocikel in uspelo nam je narediti korak naprej. Rodil sem se s sanjami o dirkanju z motorji. Leta 1993, 1994 pa sem s starši že dirkal na progah za motokros. Moja zgodovina je divja. To, da sem dobil priložnost, da leta 2008 nastopim v prvenstvu supersport in takoj zatem še kot novinec na superbiku ... Svojo prvo zmago sem dosegel na dirki v Misanu leta 2009 kot novinec, zdaj pa še stoto ... Noro!«
Rea šele v zadnjem trenutku, ko spusti vizir na čeladi, sprosti svoj nadzemeljski talent ter se odkrito in brutalno osredotoči na tekmovanje s kirurško natančnostjo. Ko sestopi z motocikla, spet postane mirnejša verzija samega sebe. To je neverjetna lastnost in je znak pravega prvaka.

»Vedno so nas učili ponižnosti. Vzorniki, kot je na primer Joey Dunlop, so bili ljudski prvaki, saj so bili čisto običajni fantje. Ko sem bil mlajši in sem na primer zmagoval v dirkah v motokrosu, sem množicam na koncu postregel s kakšnim atraktivnim skokom, nakar me je oče opozoril, naj tega ne počnem! Prepričan sem, da je ta odnos, da sem skromen, tudi ko zmagujem, vplival na to, kako ostajam osredotočen. Starejši ko postajaš, bolj se zavedaš, kaj vse je potrebno za doseganje rezultatov, zato se zagotovo tudi povečuje zagon, da vlagaš vase in delaš na tem bolj in bolj.«

Tri zmage in trojne stopničke so Reo leta 2008 postavile na drugo mesto v skupnem seštevku prvenstva, s tem da je izpustil zadnjo dirko leta. Skočimo v leto 2018, v katerem se je s suvereno zmago v Brnu na Češkem zapisal v knjigo rekordov in po številu zmag prehitel do takrat najuspešnejšega tekmovalca v razredu worldSBK.

Od prve do stote zmage

Pogosto govorijo, da je težava pri uspehu v ponovljivosti. Rea vztraja pri tem, da obstaja preprosta formula. V šali pravi, da bi bilo mogoče prav vsakogar natrenirati, da osvoji najhitrejši startni položaj. »Vsekakor obstajajo navodila, kako odpeljati popoln krog,« z nasmehom pove. »Zame je to dobesedno kot postopek A-B-C. Poznate progo, poznate motocikel in veste, da obstaja rutina, kako biti hiter. Na splošno se iz leta v leto tudi to ne spremeni. Ni kot motokros, ki je bil šport moje mladosti, kjer se razmere spreminjajo iz kroga v krog. Lahko se na primer po nekaj mesecih odsotnosti odpravim na zimsko testiranje in sem takoj blizu rekordnega časa kroga, saj gre za naučeno izkušnjo.«

Prve ne pozabiš nikoli

Ob naštetem se poraja vprašanje, katera zmaga je slajša, prva ali zadnja. Ob tem je Rea jasen: »Mislim, da je bila najslajša prva. Ko tekmujete na dirkah za svetovno prvenstvo, si na splošno zaslužite biti tam, ker ste dobri in ste tja prišli po svoji zaslugi. Poleg tega je edini način za potrditev posameznikovega potenciala zmagovati na dirkah. Pod velikim pritiskom ste, a ko se to končno zgodi, je občutek čaroben. Zame je bilo to leto 2009 v Misanu in nekako se ga spominjam, kot bi bilo včeraj! Bil sem veliko bitko z dvema motociklistoma Ducatija, na koncu pa sem pristal na vrhu svoje prve sezone v razredu superbike. Težko si je zapomniti vsako zmago, vsi pa imajo enak občutek, ko prečkajo ciljno črto in zagledajo karirasto zastavo. To ne postane nič manj vznemirljivo, to je zagotovo.«



Doseči 100 zmag je mejnik v karieri in Jonathan o tem pove tole: »Je mejnik izjemnega pomena. Včasih, ko ste zmagovali in zmagovali – in tega ne rečem zlahka –, začnete to jemati kot nekaj samoumevnega. To ima velik vpliv na vse vpletene – za ekipo, proizvajalca –, in ko se to nenehno dogaja, se skoraj na neki čuden način zadeva normalizira. Toda 100 zmag je nor občutek in to je zdaj zagotovo na vrhu mojega življenjepisa.«