Tamše, Bonova, Tiselj?
Še pred dobrim mesecem, na začetku oktobra, ni kazalo na to, da bo tretja sezona Dragana Adžića z rokometašicami Krima Mercatorja končana že pred bližnjim EP. Krim je proti Storhamarju vpisal četrto zaporedno zmago v EHF ligi prvakinj in imel še mnogo rezerv. Toda krivulja se je obrnila navzdol ob prvem soočenju z glavnimi konkurenti za prvi dve mesti v skupini ter neposredno uvrstitev v četrtfinale. Porazi s CSM Bukarešto, Ferencvarosem in posebej zadnji z Metzem so Črnogorcu pobrali ves kredit.
Poraz se od poraza razlikuje in če sta bila uvodna še nekako sprejemljiva, je bil nedeljski zares skrb vzbujajoč. Še zlasti drugi polčas je bil porazen. V obrambi največ šteje t. i. voljni moment in če več kot dva milijona evrov vredna ekipa v svoji dvorani prejme 35 golov, je znak, da je nekaj narobe. Seveda ne moremo reči, da so igralke »minirale« trenerja, niso pa mu dale niti najmanjšega argumenta, zakaj bi mu veljalo zaupati še naprej. Ker je lažje zamenjati trenerja kot deset igralk, je častni predsednik kluba Zoran Janković, ki je Stožice »simbolično« zapustil nekaj minut pred koncem, črnogorskemu strategu obrnil palec navzdol.
Adžić je verjetno slutil, kaj ga čaka. Igralkam po tekmi ni povedal ničesar, v slačilnici sta jih že v njegovi odsotnosti nagovorili direktorica Deja Ivanović in strokovna svetovalka Marta Bon. Zanimivo, še na zadnji novinarski konferenci je Ivanovićeva izjavila, da jo Adžić po predanosti spominja na legendarnega Vinka Kandijo ...
Z »Adžotom« so se razšli prijateljsko, čast si je lahko opral z dostojanstvenim odstopom. Malce ironično, z zgodovinskim nastopom reprezentance na OI je izgubil precej zaupanja v klubu. Grozovit je bil zlasti poraz z Nemčijo in je odmeval tudi na praznovanju 40. obletnice Krima v Rogu, kjer je bilo ob sicer slovesnem vzdušju mogoče zaznati, da nekateri ljudje okrog kluba že pred začetkom sezone v Adžiću niso videli vodje, ki bi lahko Krim vrnil na evropski prestol, ter že debatirali o mogoči njegovi zamenjavi.
Začasna rešitev Novak
Ko smo pri tem. Njegovo delo bo nadaljeval pomočnik Žiga Novak, ampak težko bo ostal do januarja, ko se bo po EP nadaljevala liga prvakinj. Med imeni, ki so zaokrožila, je vedno Tone Tiselj, tvorec obeh lovorik iz let 2001 in 2003. Toda že dolgo ga ni v rokometu, zdaj je njegova prva strast kolesarstvo. Bi se odzval klicu? Verjetno. Prost je Branko Tamše, ki prejema lepo plačo iz Nexeja in se mu nikamor ne mudi. Velenjčana malce mika nov izziv, tudi ženski rokomet mu ni povsem tuj, saj je njegova žena Snežana trenerka Velenja. Uroš Bregar ima dobro službo kot pomočnik v Györu, je tudi srbski selektor. Ljudmila Bodnjeva je selektorica v Rusiji. Tukaj je vedno tudi Bonova, katere zaupanje v »žensko moč« zna obroditi sadove vsaj na krajši rok.
Mikaven izziv za marsikoga. Krim je kakovosten, izkušene igralke, kot so Ana Gros, Grace Zaadi, Tamara Horaček, Jovanka Radičević, Tamara Mavsar, Barbara Arenhart, vsekakor niso prišle zato, da bodo proste že februarja.
