ATLETIKA
Tek leta še pride
Luka Janežič bo prihodnje leto lovil normo za nastop na OI v Tokiu. Zadovoljen je z zdajšnjo pripravljenostjo.
Odpri galerijo
Luka Janežič bo jutri nastopil v Roveretu. FOTO: Jože Suhadolnik
Vodičan Luka Janežič, ki brani barve celjskega Kladivarja, bo prihodnje leto naredil vse, da si bo v teku na 400 metrov izbojeval nastop na preloženih olimpijskih igrah v Tokiu 2021. Norma je zahtevna (44,90), le malo nad državnim rekordom (44,84), ki ga je pred tremi leti tekel v Monte Carlu.
Kako bi ocenili svoje dosežke v letošnji sezoni? Na svetovni lestvici ste s 45,85 (16. avgust, Szczecin, enak čas tudi 23. avgusta v Stockholmu) na 27. mestu. S 44,91 sicer vodi Američan Justin Robinson.
»Po obdobju omejene vadbe zaradi koronakrize sem ob zagonu mitingov v Sloveniji po načrtu začel s sprintoma na 100 in 200 metrov. Takrat sem imel nekaj težav s poškodbo mišice na nogi, po preusmeritvi na 400 metrov pa sem napredoval, kakor sva s trenerjem Rokom Predaničem načrtovala. Sem na visoki ravni. Zadovoljen sem z uvrstitvami na mitingih v tujini, po času pa še ni bilo teka leta.«
Tekli ste v Espooju (na 200 m, čas 21,23), na stadionski krog v Trstu (45,88), Poljskem, Szekesfehervarju (46,16) in na mitingu diamantne lige v Stockholmu. Kakšen je načrt v prihajajočem obdobju?
»V torek (8. t. m.) bom nastopil v Roveretu, 17. t. m. bo sledil miting diamantne lige v Rimu. Na izbiro je tudi nastop na Hanžekovićevem memorialu v Zagrebu (15. t. m.), a pri tem se poraja vprašanje, kako bo s potovanjem na Hrvaško in vrnitvijo, s karanteno ... Zagrebški miting bo tudi le dva dni pred rimskim, kar v primeru zapletov pušča premalo časa.«
Koliko časa potrebujejo atleti, da se po izolaciji in skrajno omejenem treningu vrnejo v vrhunsko formo?
»Gotovo za nikogar ni bilo lahko in še vedno ni. Težko se je v takšnih razmerah pravšnje pripraviti za sezono. Za ulovitev prave forme je potreben čas, zato so zdaj vsi na kanček slabši ravni, prav tako njihovi dosežki. A kdor je vrhunski atlet, je pač vrhunski, kot je Karsten Warholm. Vsi tekmujejo po svojih zmožnostih, a se kaže, da so nekateri ohranili kar dobro pripravljenost.«
Ko smo že pri fenomenalnem Norvežanu, ki je v Stockholmu s 46,87 dosegel drugi izid vseh časov na 400 m ovire (svetovni rekord 46,78 ima Kevin Young z olimpijskih iger v Barceloni leta 1992), poldrugo uro pozneje je na 400 m s 45,05 odtekel še tretji letošnji čas na svetu. Vi ste v cilj za njim pritekli na drugem mestu. Fant si zasluži še kakšno besedo.
»Warholm je dokazal, da je razred zase. Tudi v letošnji sezoni je iz tekme v tekmo boljši. Lahko mu le čestitam. Očitno med najhujšo koronakrizo ni bil tako prikrajšan za treninge.«
Slovenski atleti in atletinje so letos zablesteli. Kristjan Čeh je peti na lestvici svetovnih izidov v metu diska, Maruša Mišmaš Zrimšek je na 2000 m zapreke prva, na 3000 m peta, na 1500 m dvanajsta, skakalka s palico Tina Šutej je četrta, Lia Apostolovski v višini sedma, Neja Filipič v troskoku deveta. Je zdaj za Slovence kaj lažje priti na velike mitinge?
»Z dobrimi rezultati je to nedvomno lažje, seveda pa je veliko odvisno tudi od zastopnikov atletov in atletinj. A tudi oni imajo zdaj lažje delo. Slovenski atleti smo letos pokazali, da smo tudi med karanteno dobro delali in nato na mitingih nekaj pokazali. No, saj smo na mitingu diamantne lige v Monaku imeli kar tri Slovenke – Majo Mihalinec, Anito Horvat in Nejo Filipič.«
Predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar se je zaobljubil, da kljub koronasezoni atletom ne bodo nižali pogodbenih zneskov.
»Denar dobivamo, sicer je zveza veliko storila že s tem, da je zagnala niz mitingov. V Sloveniji smo po sprostitvi ukrepov kmalu tekmovali, vse gre v pravo smer.«
No, naslednje leto pa po normo za Tokio.
»Malce bo treba dodati še na treningih, količinsko več vaditi, še več bo priprav. Osnova bo ostala enaka, bom pa manj sprintal na 100 in 200 metrov.«
Kako bi ocenili svoje dosežke v letošnji sezoni? Na svetovni lestvici ste s 45,85 (16. avgust, Szczecin, enak čas tudi 23. avgusta v Stockholmu) na 27. mestu. S 44,91 sicer vodi Američan Justin Robinson.
»Po obdobju omejene vadbe zaradi koronakrize sem ob zagonu mitingov v Sloveniji po načrtu začel s sprintoma na 100 in 200 metrov. Takrat sem imel nekaj težav s poškodbo mišice na nogi, po preusmeritvi na 400 metrov pa sem napredoval, kakor sva s trenerjem Rokom Predaničem načrtovala. Sem na visoki ravni. Zadovoljen sem z uvrstitvami na mitingih v tujini, po času pa še ni bilo teka leta.«
Tekli ste v Espooju (na 200 m, čas 21,23), na stadionski krog v Trstu (45,88), Poljskem, Szekesfehervarju (46,16) in na mitingu diamantne lige v Stockholmu. Kakšen je načrt v prihajajočem obdobju?
»V torek (8. t. m.) bom nastopil v Roveretu, 17. t. m. bo sledil miting diamantne lige v Rimu. Na izbiro je tudi nastop na Hanžekovićevem memorialu v Zagrebu (15. t. m.), a pri tem se poraja vprašanje, kako bo s potovanjem na Hrvaško in vrnitvijo, s karanteno ... Zagrebški miting bo tudi le dva dni pred rimskim, kar v primeru zapletov pušča premalo časa.«
Koliko časa potrebujejo atleti, da se po izolaciji in skrajno omejenem treningu vrnejo v vrhunsko formo?
»Gotovo za nikogar ni bilo lahko in še vedno ni. Težko se je v takšnih razmerah pravšnje pripraviti za sezono. Za ulovitev prave forme je potreben čas, zato so zdaj vsi na kanček slabši ravni, prav tako njihovi dosežki. A kdor je vrhunski atlet, je pač vrhunski, kot je Karsten Warholm. Vsi tekmujejo po svojih zmožnostih, a se kaže, da so nekateri ohranili kar dobro pripravljenost.«
Ko smo že pri fenomenalnem Norvežanu, ki je v Stockholmu s 46,87 dosegel drugi izid vseh časov na 400 m ovire (svetovni rekord 46,78 ima Kevin Young z olimpijskih iger v Barceloni leta 1992), poldrugo uro pozneje je na 400 m s 45,05 odtekel še tretji letošnji čas na svetu. Vi ste v cilj za njim pritekli na drugem mestu. Fant si zasluži še kakšno besedo.
»Warholm je dokazal, da je razred zase. Tudi v letošnji sezoni je iz tekme v tekmo boljši. Lahko mu le čestitam. Očitno med najhujšo koronakrizo ni bil tako prikrajšan za treninge.«
Slovenski atleti in atletinje so letos zablesteli. Kristjan Čeh je peti na lestvici svetovnih izidov v metu diska, Maruša Mišmaš Zrimšek je na 2000 m zapreke prva, na 3000 m peta, na 1500 m dvanajsta, skakalka s palico Tina Šutej je četrta, Lia Apostolovski v višini sedma, Neja Filipič v troskoku deveta. Je zdaj za Slovence kaj lažje priti na velike mitinge?
»Z dobrimi rezultati je to nedvomno lažje, seveda pa je veliko odvisno tudi od zastopnikov atletov in atletinj. A tudi oni imajo zdaj lažje delo. Slovenski atleti smo letos pokazali, da smo tudi med karanteno dobro delali in nato na mitingih nekaj pokazali. No, saj smo na mitingu diamantne lige v Monaku imeli kar tri Slovenke – Majo Mihalinec, Anito Horvat in Nejo Filipič.«
Predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar se je zaobljubil, da kljub koronasezoni atletom ne bodo nižali pogodbenih zneskov.
»Denar dobivamo, sicer je zveza veliko storila že s tem, da je zagnala niz mitingov. V Sloveniji smo po sprostitvi ukrepov kmalu tekmovali, vse gre v pravo smer.«
No, naslednje leto pa po normo za Tokio.
»Malce bo treba dodati še na treningih, količinsko več vaditi, še več bo priprav. Osnova bo ostala enaka, bom pa manj sprintal na 100 in 200 metrov.«
