Tekači letos tudi na zdravniški pregled

Da so številke na Volkswagen Ljubljanskem maratonu presežne, smo se nekako že navadili, a zanimivo je, da še vedno rastejo. Od prve izvedbe leta 1996, ko je nastopilo 673 tekačev, je v 22 letih dvodnevna prireditev skoraj že dosegla 25.000 vseh udeležencev. Tudi tekmovalne in spremljevalne dogodke je organizator Timing Ljubljana toliko dodelal, da boljši skorajda ne morejo več biti. A vendarle si prireditelji še vedno želijo, da bi prireditev še izboljšali. Kako? O tem in še čem smo se pogovarjali z direktorjem in organizacijsko sekretarko velikih prireditev Timinga Ljubljana Gojkom Zalokarjem in Barbaro Železnik. Odgovarjala sta skupaj.

Letos se torej zadnji oktobrski vikend obeta že 23. izvedba Volkswagen Ljubljanskega maratona. Ves Timing Ljubljana kot glavni organizator je na nogah. Bo ob vsem, kar pripravljate, letos kaj novega, si želite kaj narediti še bolje?
»Ljubljanski maraton je trenutno nosilec srebrnega znaka IAAF, ki ga je pridobil v začetku leta, z letošnjo prireditvijo pa bomo kandidirali za zlati znak. Prepričana sva, da tokrat izpolnjujemo vse pogoje zanj. Predpisi, ki prinašajo zlati znak, opredeljujejo predvsem zdravstveno oskrbo in varnost, narekujejo pa tudi udeležbo vrhunskih tekmovalcev.
Glede zdravstvene oskrbe smo bili že zadnja leta dobro organizirani, celo bolje, kot moramo biti po naših predpisih. Zlati znak pa je še malo bolj zahteven: zdravstvena oskrba mora biti hitra in kar se da lahko dostopna. Če dava za primerjavo dunajski maraton, kjer za tekače skrbi 300 zdravnikov, poveva vnaprej, da je ta številka za nas nedosegljiva. Ampak iščemo rešitve in vse bomo naredili za to, da bodo kar se da dostopne ustanove, kot so Univerzitetni klinični center, policija ipd. Zaradi teh dostopov pa po trasi za tekače ne bo nič manj varno. Letos bodo na vsaki okrepčevalnici, torej vsakih pet kilometrov, tudi defibrilatorji.
Poleg zdravstvene oskrbe in varnosti zlati znak določa tudi udeležbo t. i. elite tekačev: na maratonu mora nastopiti najmanj šest moških in šest žensk iz najmanj štirih držav, pravilnik pa določa tudi normo, ki za moške znaša 2:09:30, za ženske pa 2:28:00. Letos pričakujemo sedem zelo močnih tekačev, njihovi najboljši časi so za štiri minute boljši od rekorda ljubljanske proge. Najboljši Sisay Lemma Kasaye ima letos najboljši čas 2:04:08 (rekord na LM je 2:08:19), med ženskami pa je Visiline Jepkesho tekla 2:21:37 (rekord na LM je 2:25.24). Pogoje za rekord, kar se tiče tekačev, tako imamo, seveda pa ne vemo do konca, kakšne bodo razmere na progi; lani npr. je rekord proge, če se spomnite, odpihnil veter.«

Kaj pa bi pridobitev zlatega znaka pomenila za Ljubljanski maraton?
»Največja pridobitev bi bila gotovo mednarodna prepoznavnost prireditve. Z zlatim znakom bi privabili veliko več tujih tekačev, predvsem na maratonu, kjer udeležbe nikakor ne moremo povečati. Hkrati bi se Ljubljana še dodatno izkazala kot turistično mesto s svojo lepoto in priljubljenostjo. Sicer je res, da prireditve same po sebi zlati znak ne bi spremenil. Mi se zavedamo, da Ljubljana le ni London, Dunaj ali Berlin. To je dejstvo in nikoli ne bo drugače. In nekateri, sploh vrhunski tekači svojo udeležbo pogojujejo prav z mednarodno prepoznavnostjo maratona.
Po našem prepričanju bi moral zlati znak prinesti tudi več sredstev in več sponzorjev. Ko si enkrat med sto najboljših na svetu, se da gotovo to tudi oglaševati, a pri nas tega ni še nihče spregledal. S pridobitvijo zlatega znaka dobiš namreč možnost pojavljanja v tujini. Kakor koli obračamo, pri nas vsi organizatorji nagovarjamo istih deset močnih podjetij, ker njihovega zanimanja za kaj več ni. Če pa ti prestopiš v višji rang prireditev, si deležen večjega interesa medijev, predvsem televizije. Tudi tujina se bolj zanima za kakšen prenos.
Udeležba tujcev na nedeljskih tekih letos ne bo zanemarljiva, ravno nasprotno, pričakujemo tekače iz 57 držav. Nekatere države bodo tokrat imele veliko več predstavnikov kot lani, nekatere manj. Razlogov, zakaj tujci prihajajo k nam, ne spremljamo, bi bilo pa gotovo zanimivo. V nobeni državi prireditve neposredno ne oglašujemo, je pa Ljubljanski maraton predstavljen v koledarju prireditev v mednarodni tekaški reviji AIMS Distance Running.«
Letošnja novost je tudi povabilo udeležencem k opravljenemu zdravniškemu pregledu 30 dni pred tekmovanjem. Zakaj?
»Lani smo imeli dva primera, ko sta imela tekača težave s srcem. Obema smo na srečo uspešno pomagali. Prav zato smo letos vsem udeležencem priporočili zdravniški pregled 30 dni pred tekmovanjem; gre le za priporočilo in ne zahtevamo nobenih zdravniških potrdil. Si pa na Timingu Ljubljana želimo zagotoviti udeležbo le zdravih tekačev, ki bi svoje stanje v resnici izkazali tudi z zdravniškimi potrdili. Za to je še prezgodaj, pri nas je še preveč nejasnosti glede tega. V Sloveniji npr. nimamo določeno, kdo lahko izdaja ta potrdila, hkrati je lahko tak zdravniški pregled celo dražji od prijavnine. Je pa to stvar, ki jo gotovo želimo urediti v prihodnjih letih, to je ena od prioritet Združenja organizatorjev velikih tekaških prireditev.«

Ljubljanski maraton že dolgo velja za vrhunsko tekaško prireditev, tako tekmovalno kot rekreativno. Katere bistvene novosti je že težko vpeljati?
»V resnici ni prireditve, na kateri bi lahko rekreativec nastopil skupaj z vrhunskim, mednarodno uveljavljenim športnikom. Ljubljanski maraton je točno to, naenkrat se pomerijo tako rekreativci kot vrhunski tekači iz sveta. Za koga je to izziv in poskusi npr. vsaj del proge preteči v času najboljših. Sicer pa na Ljubljanskem maratonu izboljšujemo vse, kar se da, in sledimo razvoju prirediteljev v svetu. Kot organizatorji ne zaostajamo za njimi, morda smo v čem še pred njimi. Je pa treba povedati, da nas vodi edino športni vidik, za marsikoga pa je veliko pomembnejši marketinški, zaradi česar so pogoji, v katerih delamo eni in drugi, neprimerljivi.
Timing Ljubljana ima na leto skoraj 400 akcij, v vseh športih, kjer je zraven tehnologija. Za nas ni najpomembneje, da delamo vrhunske prireditve, ampak radi sodelujemo tudi pri tistih osnovnih, npr. šolskih tekmovanjih, ker tako poskrbimo za promocijo zdravega načina življenja pri otrocih. Zanimivo je, da so nekatere šolske tekme celo bolje pripravljene kot vrhunske! S svojim delom smo si že pridobili sloves dobrega organizatorja oziroma tehnološkega sodelavca, zato nekatere panoge svoje prireditve izvajajo izključno z nami.
Dejstvo je, da se Ljubljanskemu maratonu po številu udeležencev približa le Pohod ob žici oziroma t. i. Tek trojk, ki zbere približno 6000 udeležencev, kar pa je vendarle štirikrat manj. Počasi sledijo večji maratoni v državi, ki zberejo od 4000 do 5000 tekačev. Je pa treba ločiti med organizatorji prireditev, kjer eni sledijo športu, drugi pa marketingu. V drugo skupino sodita npr. DM tek in Triglav tek, ki imata tudi veliko udeležbo. Na teh prireditvah je Timing Ljubljana le merilec časov, v nasprotju z Ljubljanskim maratonom in Tekom trojk, kjer skrbi za vso izvedbo. Razlika v zahtevnosti teh prireditev za nas je več kot očitna …«
Sploh v zadnjem mesecu je v medijih zaslediti tudi posebne pobude in izkaze dobrodelnosti, ki so povezani z Ljubljanskim maratonom.
»Generalni sponzor Volkswagen Ljubljanskega maratona je našel način, kako spremeniti razmišljanje in odnos do električne energije. Tako smo skupaj predstavili akcijo, v kateri bo vsak tekač svojo mehansko energijo podaril. Na Institutu Jožefa Stefana so pripravili model, ki mehansko energijo pretvarja v električno. Izračunali so, da bo vsak udeleženec maratona pritekel za sedem kilometrov vožnje z električnim avtomobilom, na krajših razdaljah bo te energije sorazmerno manj. Vsi udeleženci Ljubljanskega maratona naj bi skupno zagotovili za 50.000 kilometrov električne energije, zaradi česar bo Volkswagen društvu Rdeči noski za eno leto podaril e-vozilo.«

Čeprav je vaš program že stalnica med ljubitelji teka, je prav, da nanj še posebej opozorimo. Kaj vse se bo dogajalo zadnji oktobrski vikend?
» V soboto, 27. oktobra, bodo najprej promocijski teki: to je Lumpi tek za otroke in tek za šolarje od 1. do 5. razreda. Učenci od 6. do 9. razreda imajo že tekmovalni tek, ki šteje za državno prvenstvo šolarjev v cestnem teku. Enako velja za srednje šole, ob državnih prvakih pa razglasimo tudi zmagovalce ljubljanskih šol. Sobotno dogajanje sklenemo s Fun tekom, ki je popolnoma dobrodelen in udeleženci s svojimi predlogi izberejo prejemnika donacij. Tega objavimo en teden po teku. V nedeljo je že tradicionalno ob 8.30 start teka na 10 kilometrov ter ob 10.30 na 21 in 42 kilometrov. Ob 10.25 startajo invalidi.
Tako kot vsa leta bo tudi letos od četrtka do nedelje na Gospodarskem razstavišču sejem Tečem. Odrski program je objavljen na spletni strani, se pa vsi dogodki nanašajo na tek z vidika prehrane, učinkovitega treninga, tehnike teka ipd. Seveda bomo predstavili tudi aktualne novosti in dosežke, kot so nova knjiga Bena Arnejčiča Tek in beg, pred kratkim končan projekt Bogomirja Dolenca 42 maratonov v 42 dneh, svoj podvig bo predstavila nova rekorderka Slovenske planinske poti Katja Kegelj Vencelj, o zdravju tekačev pa bosta spregovorila Lovro Žiberna in Petra Zupet. Veliko zanimivih stvari bo. In seveda ponudba tekaške opreme.«

Kakšna pa bo letos udeležba, pričakujete kakšne spremembe?
»Udeležba zadnja leta raste na sobotnih prireditvah, na otroških, šolskih in srednješolskih tekih. Tako bo tudi letos. Veseli nas, da je vse več udeležencev zadnjih razredov osnovne šole in gimnazije; povsod po približno 300. Srednješolski tek na primer sploh ni kratek, preteči je treba 3150 metrov, pa udeležba vsako leto raste, lani smo morali celo razdeliti tekmo za dekleta posebej in za fante posebej, ker je bilo preprosto preveč udeležencev.
Opažamo, da se udeležba mladih povečuje sorazmerno z boljšimi možnostmi za tek. Otroci imajo na voljo že jesenski in spomladanski kros in razna atletska tekmovanja, kot sta jesensko ekipno in spomladansko posamično prvenstvo. V centrih, kjer je mogoče trenirati tudi v dvorani, pa je še zimska atletska liga. Hkrati teče vedno več odraslih, kar za sabo potegne tudi mlade. Ni malo družin, kjer vsi člani sodelujejo na prireditvi, in kjer imajo otroške teke, teče vsa družina.
Vsako leto imamo približno 7300 prijav šolarjev in gimnazijcev, od 2000 do 2500 je malih tekačev na Lumpi teku. Z udeležbo na tekih smo zelo zadovoljni, le malo več si je želimo na maratonu. Je pa res, da smo na Ljubljanskem maratonu kritično mejo med odraslimi že dosegli, število udeležencev upada. Predvsem zato, ker je tako veliko prireditev, ne samo tekaških, tudi v drugih športnih zvrsteh.«

Po svoje je bilo samo vprašanje časa, da ste se sicer kot organizator prireditve tudi sami aktivno vključili v organiziranje tekaških priprav; letos ste jih organizirali že drugo leto zapored. Kakšne so vaše izkušnje?
»Ja, res je, naša šola teka je potekala drugo leto. Takoj po lanskem maratonu smo začeli v Ljubljani in Domžalah, kjer je bilo zanimanje v resnici večje. Pozimi je na skupne treninge hodilo nekaj deset tekačev, spomladi pa se je skupina povečala. Ob tekaških treningih smo nekajkrat pripravili tudi tematske teke, tako je prvi vikend v oktobru potekal Kuharski tek: 168 udeležencev je teklo na dveh razdaljah.
Skupinske priprave bomo letos nadaljevali, prijave bodo odprte takoj po maratonu. Znani so tudi že urniki treningov, od novembra bodo potekali na fakulteti za šport. Treningi bodo kombinacija teka in vaj za moč, pilatesa in vsega, kar je za tek pomembno. Ponudba skupinskega teka je pri nas res velika, ne nazadnje se vsi pripravljajo prav na Ljubljanski maraton. Nas to seveda veseli, ampak vedno poskušamo biti še boljši. Smo pa zelo zadovoljni, da nam priprave uspevajo, ne nazadnje je to, da pomagamo tekačem, naše poslanstvo.«

Kako pa vidva, pa da rečem kot Barbara in Gojko, spremljata razmah teka pri nas? Si kdaj zaželita tudi sama sodelovati?
Barbara: »Kot nekdanja atletinja imam tek v krvi. Na prireditvi zaradi preobilice dela ne tečem več in tudi ne bom, dokler bom delala maraton. Zadnji oktobrski vikend maratonsko razdaljo ob vseh obveznostih prehodim. Sicer pa se vsak dan rekreiram, tečem, dvakrat na teden grem na vodeno vadbo in redno skrbim za kondicijo. Sicer ne bi zdržala.«
Gojko: »Teč grem, kadar me zamika. Tudi jaz med maratonom vsaj toliko prehodim … Ko bom v pokoju, bom pa šel na tek, z županom sva že dogovorjena, da bova tekla na 10 kilometrov.«

Še nekaj dni nas loči do prireditve. Kaj vama najbolj roji po glavi, kakšni občutki vaju prevevajo?
(Smeh. Dolg smeh. Začutiti je, da malo iz obupa …) »Super sva, a po 28. oktobru bova gotovo bolje. Iskreno, misliva samo na to, da bi dnevi nekako šli, da bi vse potekalo, kot mora … Ta trenutek imava še kup vprašanj, na katera še ne vemo odgovorov: od tega, ali bo cesta pripravljena za tek, do tega, kje bo šla trasa. In vsako leto je isto. Nikoli se ne moremo povsem pripraviti vnaprej, saj se zadeve do zadnjega toliko spreminjajo. Zgodilo se nam je že, da še v soboto nismo vedeli, kako bo v nedeljo! Je pa res, da smo v vseh teh letih pridobili veliko sodelavcev in zagovornikov prireditve, s katerimi lahko situacije rešujemo tudi v zadnjem trenutku. In malo laže bo že takoj prvi dan, ko začnemo prireditev postavljati.«

Kakšen tekaški vikend pa želita vsem sodelujočim?
»Vsem tekačem želiva, da maraton doživijo kot čim lepšo izkušnjo! Edino tako jim bo Ljubljanski maraton spodbuda tudi za naprej. In za nas je to najbolj pomembno: da se naši tekači redno ukvarjajo s športom in da zdravo živijo. Je pa nastop na Ljubljanskem maratonu gotovo posebna izkušnja, že zaradi vzdušja na startu in ob progi! Seveda si tudi letos želimo rekord proge, to gre zraven. Da ga vsaj ne bi odpihnil veter, kot lani. Vse pa naj nas razveselijo sonce, velika udeležba, nasmejani obrazi in čim manj organizacijskih težav!«