Tjaša Kysselef: Vztrajati je treba tudi takrat, ko ne gre nič po planu

Tjaša Kysselef velja za eno naših najboljših telovadk v zadnjem desetletju. Ne nazadnje se lahko pohvali tudi z zmagami v svetovnem pokalu. V pogovoru nam je zaupala, kako je s poškodbo, zaradi katere je bila lani in letos prisiljena začasno prenehati tekmovati. Mlajšim tekmovalkam je dala uporaben nasvet. Povedala pa nam je tudi, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo zanimanje za gimnastiko večje.

Tjaša, lani ste bili v zelo dobri formi, nato pa ste morali sezono jeseni prekiniti zaradi poškodbe kolena. Opraviti ste morali dve operaciji. Je ta poškodba stvar preteklosti?

Od prve operacije je minilo že dobro leto, žal pa je pred meseci prišlo do zapletov, kar je pripeljalo do druge operacije, ki sem jo imela letos septembra. Trenutno sem še v procesu rehabilitacije, kar pomeni, da operirano nogo postopoma obremenjujem. Čez nekaj tednov, ko bom nogo popolnoma obremenila, bom lahko povedala, če je koleno tako, kot mora biti. 

Kakšen je bil vaš prvi odziv, ko ste izvedeli, da morate na operacijo? Ste se z drugo lažje sprijaznili?

Kot verjetno za vsakega športnika je bilo to tudi zame precej neprijetno, ker sem stopnjevala formo in želela sem s tem nadaljevati. Nič lažje se nisem sprijaznila z drugo operacijo, saj sem upala, da sem s posegi zaključila. 

Vam med rehabilitacijo pomaga tudi kakšen motivator? 

Hm, ja, kar nekaj ljudi me je držalo pokonci že po prvi operaciji in tudi po drugi ni kaj dosti drugače. K motivaciji je zelo pripomogla kineziologinja Janja Lavbič, s katero sem po prvi operaciji sodelovala v post-rehabilitacijskem procesu, in fizioterapevt Jure Bornšek. Tudi punce iz skupine, ki treniramo skupaj pri trenerju Andreju Mavriču, so me spodbujale in me še vedno, in trener za fizično pripravljenost Franci Rojc, ki je trenutno glavni pri moji vrnitvi. Dobila sem tudi video sporočilo od Žana Serčiča in od punc iz skupine Bepop.

Kaj vam daje  največ inspiracije oziroma motivacije med okrevanjem?

Največja inspiracija je želja po uspešni vrnitvi, kot je bilo že v letu 2021, in borba za olimpijske igre. 

V karieri je dosegla že veliko. FOTO: Jure Eržen/Delo

Kakšni so vaši cilji za prihodnost?

Za sezono, ki prihaja v februarju, je moj glavni cilj, da uspešno tekmujem vse 4 svetovne pokale in če se mi nasmehne malo sreče – uvrstitev na olimpijske igre.

Kako to, da ste se začeli ukvarjati z gimnastiko? Gre za zelo zahteven šport, ki od športnika zahteva izjemno fizično in psihično pripravljenost.

Kot otrok sem bila zelo živahna, zato sta me starša vpisala na gimnastiko, imela sem 4 leta, in v tem športu sem se našla. Vztrajam še danes.

Kariera, najsi bo to športna ali kakšna druga, lahko človeka izoblikuje in spremeni. Kako je kariera vrhunske športnice spremenila vas? Kaj vam je dala?

Gimnastika mi je dala red, disciplino, potrpežljivost, vztrajnost, hvaležnost. In seveda, naučila sem se usklajevati 100 in 1 stvar, kar mi še kako pomaga, da lahko uredim vse zadeve, tako športne kot tudi osebne, in obenem nekaj malega časa lahko namenim še sebi in svojim bližnjim.

Spadate med izkušenejše slovenske telovadke. Kakšen nasvet bi dali mladim telovadkam, ki šele začenjajo s kariero?

Mladim telovadkam bi svetovala, da naj vztrajajo tudi takrat, ko ne gre nič po planu. Takrat se res pokaže, koliko si tega želiš in kaj si za to pripravljen narediti. In čeprav včasih traja dlje, kot bi želeli, se splača potrpeti in vztrajati, bodisi zaradi poškodbe ali zaradi obdobja, ko ti »vse pade dol«. Če si tega zares želiš, ne odnehaj. 

Športna gimnastika spada med t.i. osnovne športe, kljub temu pa se pri nas ne uvršča med najbolj priljubljene športe. Kako bi po vašem mnenju lahko povečali zanimanje za ta šport? Da bi ga še več mladih treniralo, da bi sponzorji še raje vlagali denar vanj in da bi ga gledalci še raje gledali.

Zdi se mi, da je to zelo odvisno od medijev. Če bi bila gimnastika pogosteje na televizijskih zaslonih in večkrat omenjena v časopisih, in ne v mini kotu časopisa, kjer v enem stavku piše, da sem na primer na svetovnem pokalu ponovno stala na odru za odličja, in bi bilo več člankov, ki bi jih bilo lahko glede na dolge sezone, ki jih imamo, nekoliko več, predvidevam, da bi se to poznalo na priljubljenosti športa.

Je pa res, da se v zadnjih nekaj sezonah pozna, da se je v tej smeri nekaj naredilo. Namreč v preteklosti se je nemalokrat zgodilo, da je v članku pisalo o mojem rezultatu, ko sem bila na stopničkah, slika pa je bila od XY športnice/športnika.