TONE VOGRINEC
Tona revolucionar
»Iskreno priznam, da imam smučanja vrh glave. Dovolj je bilo, napočil je čas za mlade obraze in sveže ideje. Jaz sem se izpel.«
Odpri galerijo
Danes se v avstrijskem Söldnu začenja sezona alpincev. Na startu bodo tudi naši, v soboto dekleta, v nedeljo fantje. Je pa to prva sezona po 47 letih, ko na uradni funkciji v svetovni alpski smučariji ni več Toneta Vogrinca. Na majskem kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Costi Navarinu je 76-letni Mariborčan končal svoje delo, poslovil se je s čustvenim govorom, za to in svoje delo v minulih 50 letih je dobil tudi zaslužen aplavz.
V svetovnem pokalu pa ga niso pozabili. Vtisnil je pečat. »Včeraj sem dobil vabilo iz Alte Badie, še prej iz Schladminga. Ogledal si bom tudi obe domači tekmi v Mariboru in Kranjski Gori,« Tona razkrije, da brez smučanja vendarle ne bo šlo.
»V vseh teh letih se je nabralo veliko stvari. A iskreno priznam, da imam smučanja vrh glave. Dovolj je bilo, napočil je čas za mlade obraze in sveže ideje. Jaz sem se izpel,« priznava Vogrinec, ki je vesel, da je v izvršnem odboru mednarodne smučarske vlade dobil naslednika iz domovine. »Grega Benedik je človek na pravem mestu,« ga pohvali Vogrinec, ki smo ga ujeli med igranjem golfa. »To mi prija, dobro pa je tudi za moja kolena. Pet ur sem v naravi, hodim s prijatelji, potem pa za konec nekaj spijemo in pojemo in ubijemo dan,« smeje doda, obraz pa se mu zresni, ko ga povprašamo, kam gre svetovno alpsko smučanje.
»Išče se! Dogaja se to, na kar sem opozarjal v letih in desetletjih: če alpsko smučanje ne bo privlačno za gledalce in televizijo, ga bodo prehiteli preostali zimski športi. Ne pozabimo: če v Nemčiji hkrati potekata tekmi alpincev in biatloncev, bo prednost in neposredni prenos dobil biatlon. To pa pomeni katastrofo za alpsko smučanje. Zavedati se moramo, da je alpsko smučanje po startni številki 30 nezanimivo. Ljudje odhajajo s tekmovališča. Po navadi v kako gostilno. Kdo pa bi dve uri na mrazu čakal na start? Eni se vrnejo, drugi tekmo raje potem pogledajo doma. Tale dveurna pavza med tekoma je napaka. Vsi vemo, da če tekmovanja ne bodo gledana, ne bo sredstev in sponzorjev. Če tega ni, sledita stagnacija in padec panoge, ker ne bo več enormnih količin denarja,« opozarja. Pa bi smučarji lahko brez dveurnega odmora med prvim in drugim tekom opravili take napore, kot jih prinaša nastop na tekmi svetovnega pokala, še pobaramo Vogrinca. »Merodajnih je 15 najboljših na svetu.
Oni pa bodo naredili, kar bo velela Mednarodna smučarska zveza. Saj so za to plačani, to je njihova služba. Tudi njim je jasno, da se v nasprotnem primeru lahko hitro zgodi, da bodo njihove plače padle. Tega pa si ne želijo,« brez dlake na jeziku pove Mariborčan. Nekaj korakov je FIS že storil, ko je začel uvajati paralelne tekme.
»Slaba odločitev pa je ukinitev kombinacije. Če bi že kaj umaknil, bi superveleslalom, ki je največkrat podoben smuku. Raje bi v program dodali kak smuk in par kombinacij. Zagotovo bi bilo treba zmanjšati število tekmovalcev na tekmi.
To bi omejil na 45 smučarjev. Države bi morale zmanjšati število svojih tekmovalcev. Ne da imajo največje nacije po 12 smučarjev na startu, največ šest bi jih lahko imele. Saj sem Avstrijcem že večkrat povedal: če vaših najboljših šest ne more zmagati, potem ne bo niti sedmi ali osmi segel po stopničkah,« nadaljuje Vogrinec.
»Šport je šov, ki pa ne sme trajati več kot uro in pol. Izjema je nogometna tekma. Smučanje pa mora ostati globalen šport. Če veliki ne bodo zmanjšali števila svojih tekmovalcev na tekmah svetovnega pokala, se dogajanje lahko omeji le na Evropo, kar bi bilo usodno. Ne pozabimo, ne zanemarimo: prebuja se Azija, predvsem Kitajska, Pakistan in Indija, južna hemisfera čaka svojo tekmo svetovnega pokala, ki jo je že imela. Smučanje ne sme omejevati samega sebe,« je jasen Vogrinec.
Za domače junake in junakinje ga ni strah. »Vesel sem, ker je Smučarska zveza Slovenije skoraj poravnala dolgove, zanimanje za vse panoge je pri sponzorjih veliko. Tako močnih alpskih reprezentanc, kot smo jih imeli včasih, nimamo. A nikoli ne reci nikoli. Imamo imena, ki obetajo, predvsem pa nekaj pomenijo v svetovnem pokalu,« se nadeja, da nas bodo Ilka Štuhec, Žan Kranjec, Meta Hrovat in kompanija razveseljevali tudi v prihajajočih tekmah.
»Velik mejnik za Slovenijo in celoten šport je svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga bo leta 2023 gostila Planica. To bo dalo vetra v jadra vsem nordijskim panogam, ki imajo ogromno rezerv in potenciala,« Vogrinec opozarja na razmah tudi v preostalih panogah v sklopu Smučarske zveze Slovenije.
V svetovnem pokalu pa ga niso pozabili. Vtisnil je pečat. »Včeraj sem dobil vabilo iz Alte Badie, še prej iz Schladminga. Ogledal si bom tudi obe domači tekmi v Mariboru in Kranjski Gori,« Tona razkrije, da brez smučanja vendarle ne bo šlo.
»V vseh teh letih se je nabralo veliko stvari. A iskreno priznam, da imam smučanja vrh glave. Dovolj je bilo, napočil je čas za mlade obraze in sveže ideje. Jaz sem se izpel,« priznava Vogrinec, ki je vesel, da je v izvršnem odboru mednarodne smučarske vlade dobil naslednika iz domovine. »Grega Benedik je človek na pravem mestu,« ga pohvali Vogrinec, ki smo ga ujeli med igranjem golfa. »To mi prija, dobro pa je tudi za moja kolena. Pet ur sem v naravi, hodim s prijatelji, potem pa za konec nekaj spijemo in pojemo in ubijemo dan,« smeje doda, obraz pa se mu zresni, ko ga povprašamo, kam gre svetovno alpsko smučanje.
Biatlon prehiteva alpince
»Išče se! Dogaja se to, na kar sem opozarjal v letih in desetletjih: če alpsko smučanje ne bo privlačno za gledalce in televizijo, ga bodo prehiteli preostali zimski športi. Ne pozabimo: če v Nemčiji hkrati potekata tekmi alpincev in biatloncev, bo prednost in neposredni prenos dobil biatlon. To pa pomeni katastrofo za alpsko smučanje. Zavedati se moramo, da je alpsko smučanje po startni številki 30 nezanimivo. Ljudje odhajajo s tekmovališča. Po navadi v kako gostilno. Kdo pa bi dve uri na mrazu čakal na start? Eni se vrnejo, drugi tekmo raje potem pogledajo doma. Tale dveurna pavza med tekoma je napaka. Vsi vemo, da če tekmovanja ne bodo gledana, ne bo sredstev in sponzorjev. Če tega ni, sledita stagnacija in padec panoge, ker ne bo več enormnih količin denarja,« opozarja. Pa bi smučarji lahko brez dveurnega odmora med prvim in drugim tekom opravili take napore, kot jih prinaša nastop na tekmi svetovnega pokala, še pobaramo Vogrinca. »Merodajnih je 15 najboljših na svetu.
Od rokometaša do mestnega svetnikaTone Vogrinec je bil tudi uspešen rokometaš, potem se je odločil za smučanje, kjer je bil državni reprezentant. Za trenerja se je šolal tudi v Franciji, potem je bil trener in direktor reprezentanc. Na smučarski zvezi je vodil t. i. Slo Alpine Ski Pool, kjer so se zbirala sredstva za alpsko smučanje. V biografiji ima zapisano, da je bil tudi mestni svetnik v Mariboru.
Oni pa bodo naredili, kar bo velela Mednarodna smučarska zveza. Saj so za to plačani, to je njihova služba. Tudi njim je jasno, da se v nasprotnem primeru lahko hitro zgodi, da bodo njihove plače padle. Tega pa si ne želijo,« brez dlake na jeziku pove Mariborčan. Nekaj korakov je FIS že storil, ko je začel uvajati paralelne tekme.
»Slaba odločitev pa je ukinitev kombinacije. Če bi že kaj umaknil, bi superveleslalom, ki je največkrat podoben smuku. Raje bi v program dodali kak smuk in par kombinacij. Zagotovo bi bilo treba zmanjšati število tekmovalcev na tekmi.
To bi omejil na 45 smučarjev. Države bi morale zmanjšati število svojih tekmovalcev. Ne da imajo največje nacije po 12 smučarjev na startu, največ šest bi jih lahko imele. Saj sem Avstrijcem že večkrat povedal: če vaših najboljših šest ne more zmagati, potem ne bo niti sedmi ali osmi segel po stopničkah,« nadaljuje Vogrinec.
Globalni šport
»Šport je šov, ki pa ne sme trajati več kot uro in pol. Izjema je nogometna tekma. Smučanje pa mora ostati globalen šport. Če veliki ne bodo zmanjšali števila svojih tekmovalcev na tekmah svetovnega pokala, se dogajanje lahko omeji le na Evropo, kar bi bilo usodno. Ne pozabimo, ne zanemarimo: prebuja se Azija, predvsem Kitajska, Pakistan in Indija, južna hemisfera čaka svojo tekmo svetovnega pokala, ki jo je že imela. Smučanje ne sme omejevati samega sebe,« je jasen Vogrinec.
"Če alpsko smučanje ne bo privlačno za gledalce in televizijo, ga bodo prehiteli preostali zimski športi."
Za domače junake in junakinje ga ni strah. »Vesel sem, ker je Smučarska zveza Slovenije skoraj poravnala dolgove, zanimanje za vse panoge je pri sponzorjih veliko. Tako močnih alpskih reprezentanc, kot smo jih imeli včasih, nimamo. A nikoli ne reci nikoli. Imamo imena, ki obetajo, predvsem pa nekaj pomenijo v svetovnem pokalu,« se nadeja, da nas bodo Ilka Štuhec, Žan Kranjec, Meta Hrovat in kompanija razveseljevali tudi v prihajajočih tekmah.
Ni bojazni za slovenski zimski klasikiČe alpsko smučanje ne bo privlačno za gledalce in televizijo, ga bodo prehiteli preostali zimski športi.
»Velik mejnik za Slovenijo in celoten šport je svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga bo leta 2023 gostila Planica. To bo dalo vetra v jadra vsem nordijskim panogam, ki imajo ogromno rezerv in potenciala,« Vogrinec opozarja na razmah tudi v preostalih panogah v sklopu Smučarske zveze Slovenije.