Trenerska žilica že kljuva

Slovenska rokometna reprezentanca je na OI v Parizu spisala pravljico, ki se je končala s četrtim mestom in grenkim priokusom, ker je bila kolajna na dosegu rok. Včeraj je v Zrečah začela nov olimpijski cikel, v četrtek bo v kvalifikacijah za EP 2026 v Velenju gostila Litvo, v nedeljo bo igrala v Estoniji. Prvi veliki izziv pa bo že januarja, ko bo svetovno prvenstvo, fantje selektorja Uroša Zormana bodo igrali v Zagrebu. Branko Tamše, kot trener z Gorenjem in Celjem sedemkratni državni prvak, si od novega poglavja obeta veliko.

Po OI reprezentance običajno opravijo pomladitev. A kaže, da bo Slovenija vendarle na SP imela izkušeno ekipo. Se vam zdi prav, ali menite, da bi bilo najbolje takoj opraviti rez?

»Z večino reprezentantov sem v stiku in kar nekaj jih je po OI reklo, da je bila to njihova zadnja reprezentančna akcija. Toda po drugi strani vsi ostajajo aktivni v dobrih klubih. Selektor je za ta prvi cikel malce spremenil ekipo, toda prišlo je do nekaj odpovedi in nekateri igralci so že nazaj, kot recimo Miha Zarabec. Prvenstvo, ki je pred vrati, je mikavno, ker bo v bližnji soseščini, fantje so iz Pariza prenesli dobro energijo in to so stvari, ki jih vlečejo nazaj. Po drugi strani so na OI spoznali, da lahko v rokometu naredijo še kaj velikega. Če se bo ta zgodba zapeljala v pravo smer, ob tem pričakujem velik naval slovenskih navijačev v Zagreb, je to lahko recept za nekaj velikega. Fantje se že dolgo nikogar ne bojijo in verjamem, da lahko spišejo žlahtno zgodbo.«

Verjetno ni skrbi, da Slovenija v prihodnosti ne bi bila konkurenčna?

»Izbira igralcev je res velika. Če zdaj za nekaj sekund zaprem oči in začnem razmišljati, kako bi sam sestavil reprezentanco, bi bil velik boj. Tepel bi se sam s seboj, koga in kam postaviti v ekipo.«

Že od 17. februarja ste na čakanju oziroma plačanem dopustu, kot ste se pošalili? Slišim, da vas vabijo v Pelister. Vas že srbijo trenerski prsti?

»Rekel bi, da sem na aktivnih počitnicah. Zdaj sem bil teden dni v Banovcih. Še vedno sem vpet v rokomet. Pomagam v rokometni šoli Sebastjana Soviča, hodim na tekme, treninge. Včasih zamenjam ženo Snežano na njenih treningih ženske ekipe Velenja. Hodim na seminarje, tudi predavam, berem, se pogovarjam z drugimi trenerji. Seveda tudi opravljam hišna in gospodinjska opravila, kot se spodobi. Pelister? Dobil sem ponudbo, dal svoje pogoje. Čakam, kaj se bodo odločili. Če bodo zadostili mojim željam, bom šel v Makedonijo, drugače bom raje počakal doma na drugo priložnost. Dogaja se veliko, a zajec je še v gozdu.«

Hčerka Neža je menda obetavna rokometašica.

»Stara je 14 let, ima 176 cm. Precej je zagrabila za rokomet in ima potencial, a s Snežano je v nič ne siliva.«