Tretji najboljši v Evropi

V ŽKK Cinkarna Celje so ponosni, da sta se v kvalifikacijah za nastop na 38. evropskem prvenstvu, ki bo junija v Španiji in Franciji, na vrhu lestvice strelk in skakalk znašli dve nekdanji članici njihovega kluba.

Med igralkami 33 reprezentanc, ki so nastopile v kvalifikacijah, je najboljša strelka hrvaška reprezentantka Ivana Dojkić, po 25,5 točke na tekmo je dosegla, v Celju se je kalila med letoma 2014 in 2016. Že drugič zapored je najboljša skakalka kvalifikacijskih tekem reprezentantka BiH Marica Gajić (15,3 skoka), v Celju je bila med letoma 2011 in 2015. V prav vseh statističnih kategorijah kvalifikacij je med 10 najuspešnejšimi igralkami vsaj ena, ki je v preteklosti nosila dres Cinkarne – Nika Barič je bila s 5,3 podaje osma podajalka, Marica Gajić, Ivana Dojkić in Eva Lisec so bile med vodilno peterico po pridobljenih žogah, Hrvatica Iva Slonjšak je trojke zadevala s kar 61-odstotno natančnostjo.

V kvalifikacijah za nastop na EP je v 16 reprezentancah, ki so si priigrale udeležbo na prvenstvu, zaigralo kar 19 sedanjih ali nekdanjih košarkaric Cinkarne Celje. Igrale so v štirih reprezentancah: v slovenski 11, bosanski pet, hrvaški dve in ena v švedski.

»Ponosni smo na dejstvo, da smo po številu reprezentantk, ki so igrale v našem klubu in se uvrstile na evropsko prvenstvo 2021, tretji najuspešnejši klub v celotni Evropi. Z več reprezentantkami, ki so se uvrstile na EP in so ali so bile članice teh klubov, se lahko pohvalita le ruski Dinamo Kursk naše nekdanje članice Evev Lisec (23 reprezentantk) in češki USK Praga (21), za katero igrata Teja Oblak in Ivana Dojkić,« poudarjajo v taboru Celjank, kjer so se leta 2007 lotili načrtnega dela. Bili so sila v regiji, igrali v Evropi, a so hoteli obrniti ploščo. Če so imeli prej jedro ekipe iz izkušenih igralk, so odtlej dajali poudarek delu z mladimi. »Leta 2007 nam je uspelo pripeljali Niko Barič in igralko iz BiH Mateo Tavić, prva je bila najboljša kadetinja v Evropi, Matea pa prva strelka evropskega kadetskega prvenstva, angažirali smo še Črnogorko Ano Turčinović,« se začetkov spominja športni direktor Celjank Uroš Kranjc. Tedaj je bil trener Željko Ciglar, potem je delo začel Damir Grgič, ki je še danes glavni pri kaljenju mladih igralk.



»Nato smo dodali še druge slovenske igralke, aktivni smo bili na območju nekdanje Jugoslavije,« poudari Kranjc in spomni na prihod Rebeke Abramovič, Sandre Jevtović, pa generacijo letnika 1995, ko so klub okrepile mlade Eva Lisec, Marica Gajić in Živa Macura. Sledile so Larisa Ocvirk, Ivana Dojkić, Iva Slonjšak, Alma Potočnik, Althea Gwashavanhu, Zala Lešek, Ana Maria Prezelj. Kar sedem igralk je dalo Celje reprezentanci do 20 let, ki je leta 2017 osvojila srebro na EP. V Celju sta se kalili še Zala Friškovec in Aleksandra Krošelj, med letoma 2000 in 2002 pa nadarjenih igralk ni bilo. Zato je bilo toliko bogatejše naslednje obdobje, predvsem med letoma 2003 in 2005; izpostaviti velja predvsem Manco Jelenc, Marto Ostojić, Leo Bertelme, Zojo Štirn ter Jite Sophio Gbemuotor, ki je prišla iz Nigerije.

»Naša vizija je, da igralki pomagamo do prestopa, ko preraste naš klub. Predvsem pa je bistveno, da gre v pravi klub,« poudari Krajnc, ki spomni, da so njihove igralke šle v Rusijo, Turčijo in Italijo, v vodilne klube po ligah in državah. »Vsa nadomestila, ki jih dobivamo, vlagamo v delovanje kluba. Nika Barič, Marica Gajić in druge so ponesle njegovo ime v svet. Ob tem pa so omogočile, tako s svojimi igrami kot z nadomestili, da se ta program nadaljuje in razvija. Igralke se zavedajo, da s svojim uspehom pomagajo mladim, ki prihajajo,« poudari Kranjc. Dobro klubsko delo je v veliko pomoč slovenski reprezentanci.



Damir Grgič, od leta 2009 je klubski trener v Celju, od 2014. vodi reprezentanco, leta 2017 jo je prvič popeljal na EP, letos še tretjič. Prvi dve evropski prvenstvi sta bili dobri lekciji ter namenjeni kaljenju in nabiranju izkušenj. Je napočil korak za nekaj več, se sprašujejo mnogi. »Mi moramo meriti visoko. Naš cilj bo vsekakor napredek glede na zadnje evropsko prvenstvo. Menim, da smo tega sposobni, in moramo biti optimistični,« pravi Grgič in meni, da bo Slovenija zelo hitro godna in sposobna za medalje.