Tudi Vladimir Putin ve, kdo je Marjan Fabjan

V zadnjem času smo se spraševali, kaj je država storila za šport ali kako bi mu morala pomagati skozi koronakrizo. Ob prazniku pa smo anketo zastavili drugače: kaj je šport storil za samostojno državo? Morda bo takšen pristop pristojne spomnil, da šport kot pepelka že 29 let opravlja ogromno dela in da bi veljalo končati mačehovski odnos do njega. Da se ne bo vsakič, ko bo zasijal na velikem odru, ob prihodu novega dne vedno znova znašel v raztrganih cunjah ...

Marjan Fabjan, judo: »Zanima vas, kaj je šport naredil dobrega za Slovenijo? Več kot politika, gospodarstvo in mnoga druga področja. Ko se pogovarjam s tujci, poznajo naše odlične športnike, še nihče mi ni rekel, da pozna kakšnega našega politika ali gospodarstvenika. Kadar sem na Japonskem, vedo za Slovenijo prek juda in naših uspehov na tatamijih. Zagotovo tudi ruski predsednik Vladimir Putin ve, kdo je Marjan Fabjan. Kar zadeva primerjavo s kulturo, ki pri nas prejme dosti več denarja kakor šport, pa lahko rečem le, da v naši kulturi ne vidim dela, ki bi bilo vredno toliko.«

Miloš Janša, veslanje: »Spomin se mi vedno vrne v leto 1991, ko je bilo svetovno prvenstvo na Dunaju, in tam smo še bili jugoslovanska reprezentanca. Žvegelj in Čop sta kot novinca med člani osvojila srebro in potem v cilju vzela slovensko zastavo in z njo šla na razglasitev. Ta gesta je bila sicer formalno sporna, vendar je imela velik odmev v Sloveniji. Potem je bila prelomnica Barcelona, kjer smo osvojili prvi olimpijski kolajni. Ta dogodka sta bila, kar se tiče odziva v Sloveniji in sprejema, zgodovinska. Prisoten je bil velik del politike.«

Tone Vogrinec, smučanje: »Nikoli ne bom pozabil, kako je bilo, ko je slovenska reprezentanca leta 1992 v Albertvillu prvič nastopila na olimpijskih igrah. Mnogi niso vedeli, kaj je to za ena država, zdaj se tega ne sprašujejo več. Šport je naredil veliko za prepoznavnost naše države, le tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju za pokal Vitranc v Kranjski Gori in Zlato lisico v Mariboru, tekme v smučarskih poletih v Planici in biatlonu na Pokljuki prenaša ogromno držav. Mar kdo v tujini prenaša prepiranje poslancev iz našega parlamenta?«

Brigita Bukovec, atletika: »Šport je za Slovenijo naredil ogromno. Skoraj največ. Nočem biti nepoštena do drugih področij, kot sta znanost in kultura, saj so izjemni posamezniki tudi tukaj dosegali izjemne rezultate. Toda športni uspehi so najbolj odmevni, saj jih spremlja največ ljudi. Kdo drug lahko poenoti našo državo, če ne športnik?«

Rudi Zavrl, nogomet: »Šport je ena od od človeških dejavnosti in nedvomno ustvarja in oblikuje ugled države, tako kot si ga država ustvarja prek sodstva, gospodarstva ... Od leta 1991 je šport ogromno naredil za Slovenijo, za njeno prepoznavnost in spoštovanje v svetu. Tega ni mogoče izmeriti, še najmanj v denarju, ker država preprosto ne more plačati toliko, kot lahko šport naredi zanjo.«

Tone Tiselj, rokomet: »Šport je za vsako državo v vseh svojih oblikah izredno pomemben. Rekreacija v prvi vrsti za zdravje, če govorimo o vrhunskem športu, pa je edino področje, kjer se lahko Slovenci pred svetovno javnostjo merimo z najboljšimi in jih kljub slabšim razmeram premagujemo. S tem dokazujemo svoje vrline: marljivost, znanje, vztrajnost, trmo, premetenost … To pripomore k dvigovanju samozavesti naroda, njegove prepoznavnosti in tudi k združevanju ljudi, kar je tudi izredno pomembno. Če se usmerim v rokomet, iz katerega izhajam, zaslužen je za zrušitev stereotipa, ki je bil uveljavljen v času osamosvajanja tudi v športni politiki, češ da Slovenci nismo za kolektivne športe.«

Rudi Hiti, hokej: »Pomen promocije športa za državo je izjemen. Spoštujem vse, pa vendarle ne vem, ali še kdo toliko stori za prepoznavnost države in njenih prebivalcev kot športniki. Ko potujem in ob namigu, da sem iz Slovenije, takoj slišim ime Luke Dončića, sem ponosen, priznam. Hudo pa mi je, ker šport nima takšnega statusa pri nas kot marsikje na tujem. Mi se sramujemo svojih velikanov iz preteklosti. Vidite, da celo več svoje zgodovine ne znamo spoštovati, nekateri so jo začeli prikrojevati kar po svoje.«

Martin Hvastija, kolesarstvo: »Šport je pomagal Sloveniji, ko se je samostojno postavljala na noge. Z vidika identitete in identifikacije z vrhunskimi športniki so veliko prispevale prve kolajne z olimpijskih iger. Zdaj, ko gre za golo preživetje, se zdi, da je šport nepomemben, vendar ne gre pozabiti tudi tega, da je med omejevalnimi ukrepi, še posebno kolesarstvo, pozitivno vplival na zdravstveno stanje ljudi.«

Peter Vilfan, košarka: »Ne bi ponavljal mantre o koristnosti športa za vse rodove in kako s svojimi pozitivnimi učinki razbremeni zdravstveno blagajno. Tudi v politiki vsi priznavajo njegov pomen, a ko je treba povleči kakšno potezo v njegovo korist, hitro pozabijo na svoje besede. Res je, ni najpomembnejša stvar v življenju, a po krizah je vedno dvignil ljudi iz malodušja, zato je zame nesprejemljivo, da bo ministrstvo namenilo športu le 18,7 milijona evrov ali precej manj kot en odstotek proračuna, ki je najvišji doslej. Država bi morala znesek povečati na 50 milijonov. Zdaj bi se morala izkazati, saj šport diha na škrge.«