STJEPAN JANIĆ
Usmeril slovenske čolne in vesla
Stjepan Janić je bil izjemen kajakaš na mirnih vodah. Tekmoval je za Srbijo in Hrvaško, treniral na Madžarskem, uspešno trenersko zgodbo piše v Sloveniji.
Odpri galerijo
Šport ne pozna meja, združuje pa srca in ljudi, ki dobro mislijo. Ki želijo uresničiti svojo vizijo in delajo dobro ter prav. Nekako tako gre zgodba Stjepana Janića, pod čigar taktirko postaja Slovenija (vele)sila v kajaku na mirnih vodah. Pretiramo? Ne!
Slovenski kajakašici na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta na pravkar minulem svetovnem prvenstvu v Szegedu na 500 metrov osvojili bronasto kolajno, kar je dovolj za olimpijsko vozovnico in napad na olimpijsko kolajno v Tokiu prihodnje leto. Dekleti sta prej osvojili srebro v neolimpijski razdalji 200 metrov. Pod uspeh se je podpisal Stjepan Janić, trener in partner Špele Ponomarenko. Za njim so naporna in pestra leta.
"Rodil sem se v Bački Palanki, za Srbijo veslal do 2001., potem smo bili na Madžarskem, kamor smo se selili z željo po napredku in razvoju. Sestri Nataši je uspelo, nama z bratom ne, a sva sprejela vabilo Hrvaške, kariero sem sklenil pozimi 2010, ko sem moral končati zaradi določenih zdravstvenih težav," telegrafsko pove Stjepan. Šport je bil otrokom, Nataši, Stjepanu, Miću, položen v zibel, oče Milan Janić je bil tisti kanuist, ki je leta 1984 osvojil zlato olimpijsko medaljo v Los Angelesu! Mama Štefica je bila po rodu s Hrvaške, doma iz kraja Belišće. Rečeno, storjeno, otroci so šli po očetovi poti, po vodi. A jim ni bilo z rožicami postlano.
"V Srbiji so po vojni vladala težke razmere, razumevanja za šport ni bilo, danes je na srečo drugače, a mi smo iskali drugo pot, boljše razmere za nemoten razvoj," se spominja časov, ki so bili za šport neprizanesljivi. Sestra Nataša je na olimpijskih igrah v Sidneyju 2000. osvojila 4. mesto, v zadnjih 25 metrih je ostala brez kolajne. A to doma v Srbiji ni bilo tako rekoč nič vredno. Ker prave podpore doma ni bilo, so poskusili na Madžarskem: Nataša je v dresu Madžarske osvojila 26 kolajn (22 na svetovnih prvenstvih, štiri na olimpijskih igrah), skupaj 21 zlatih, pet srebrnih.
"Oče se je trudil za nas. Denarja ni bilo, vse smo porabili ... To so bili težki časi. Svojčas sem bil med najboljšimi mladinci na svetu. Če sem hotel zadržati ta nivo, je bilo treba delati, vlagati. Potem se je zgodila prometna nesreča," doda Stjepan, ki je leta 2003 v njej ostal brez očeta.
Srečo in novo priložnost je potem z bratom našel v domovini svoje mame. Hrvaška ju je lepo sprejela, Stjepan je bil v njihovem dresu dvakrat sredozemski prvak na igrah leta 2005, kariero je sklenil s 4. mestom 2009. "Na Hrvaškem smo pred vojno velikokrat trenirali," še pristavi Stjepan, ki je tudi po koncu aktivne športne kariere ostal na vodi ali tik ob njej.
Od leta 2003 prijateljujeta s Špelo, spoznala sta se na Madžarskem, kjer je on iskal pot in boljše razmere za delo, ona pa je začela treninge, ki se ji danes obrestujejo. Zdaj sta poročena, imata dva otroka, Adama in Sofio, ter pišeta pravo družinsko uspešnico.
"Kot ste rekli: ne glede na vse – to je družinska zgodba, ki ne more trajati v nedogled. Dokler bo imela Špela zgodbo, bomo vztrajali. Pri tem imamo izjemno podporo Špeline mame, ki zagotavlja logistiko in čuva otroka. Kako bo naprej, težko rečem," priznava Stjepan in opozori, da v Sloveniji nimajo primerne proge, a krojijo svetovni vrh! To je bilo tako, kot je Tina Maze postala olimpijska prvakinja v smuku, a doma ni imela dovolj dolge proge, vse skupaj temelji na predanosti, kakovosti, iznajdljivosti. Špela in sotekmovalke vadijo v Bohinju, kjer pa jim nemalokrat ponagajajo valovi, svoje dodajo turisti. Večkrat sodelujejo z drugimi ekipami, nazadnje z Novo Zelandijo, zdaj z Avstralijo. Tujina ceni in spoštuje Stjepana, pravijo, da je kot Tesla zavoljo svojih pristopov, inovacij, iznajdljivosti.
Pa saj mu drugega ne preostane. Špelo ima rad, tu je, da ji pomaga ali pa vsaj olajša pot na vrh. Ob tem del časa nameni vadbi Anje Osterman in Mie Medved. Uspešno. Naj bo tako še naprej! Tudi zaradi posluha takih, ki lahko omogočijo dobre razmere za razvoj.
Slovenski kajakašici na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta na pravkar minulem svetovnem prvenstvu v Szegedu na 500 metrov osvojili bronasto kolajno, kar je dovolj za olimpijsko vozovnico in napad na olimpijsko kolajno v Tokiu prihodnje leto. Dekleti sta prej osvojili srebro v neolimpijski razdalji 200 metrov. Pod uspeh se je podpisal Stjepan Janić, trener in partner Špele Ponomarenko. Za njim so naporna in pestra leta.
Srbija, Madžarska, Hrvaška
"Rodil sem se v Bački Palanki, za Srbijo veslal do 2001., potem smo bili na Madžarskem, kamor smo se selili z željo po napredku in razvoju. Sestri Nataši je uspelo, nama z bratom ne, a sva sprejela vabilo Hrvaške, kariero sem sklenil pozimi 2010, ko sem moral končati zaradi določenih zdravstvenih težav," telegrafsko pove Stjepan. Šport je bil otrokom, Nataši, Stjepanu, Miću, položen v zibel, oče Milan Janić je bil tisti kanuist, ki je leta 1984 osvojil zlato olimpijsko medaljo v Los Angelesu! Mama Štefica je bila po rodu s Hrvaške, doma iz kraja Belišće. Rečeno, storjeno, otroci so šli po očetovi poti, po vodi. A jim ni bilo z rožicami postlano.
Članica KKK ŽusternaŠpela Ponomarenko Janić je rojena 2. 10. 1981 in je članica KKK Žusterna. Na olimpijskih igrah nastopa od leta 2008, ko je bila 6., pred tremi leti v Riu 4., vmes pa se lahko pohvali še z dvema 10. mestoma in 12. Na dosedanjih evropskih in svetovnih prvenstvih je osvojila 10 medalj.
"V Srbiji so po vojni vladala težke razmere, razumevanja za šport ni bilo, danes je na srečo drugače, a mi smo iskali drugo pot, boljše razmere za nemoten razvoj," se spominja časov, ki so bili za šport neprizanesljivi. Sestra Nataša je na olimpijskih igrah v Sidneyju 2000. osvojila 4. mesto, v zadnjih 25 metrih je ostala brez kolajne. A to doma v Srbiji ni bilo tako rekoč nič vredno. Ker prave podpore doma ni bilo, so poskusili na Madžarskem: Nataša je v dresu Madžarske osvojila 26 kolajn (22 na svetovnih prvenstvih, štiri na olimpijskih igrah), skupaj 21 zlatih, pet srebrnih.
Prometna nesreča
"Oče se je trudil za nas. Denarja ni bilo, vse smo porabili ... To so bili težki časi. Svojčas sem bil med najboljšimi mladinci na svetu. Če sem hotel zadržati ta nivo, je bilo treba delati, vlagati. Potem se je zgodila prometna nesreča," doda Stjepan, ki je leta 2003 v njej ostal brez očeta.
Anja Osterman je stara 26 let, prihaja iz Kopra, njen klub je KKK Adria. V karieri je zbrala štiri kolajne na evropskih oz. svetovnih prvenstvih.
Srečo in novo priložnost je potem z bratom našel v domovini svoje mame. Hrvaška ju je lepo sprejela, Stjepan je bil v njihovem dresu dvakrat sredozemski prvak na igrah leta 2005, kariero je sklenil s 4. mestom 2009. "Na Hrvaškem smo pred vojno velikokrat trenirali," še pristavi Stjepan, ki je tudi po koncu aktivne športne kariere ostal na vodi ali tik ob njej.
Družinska zgodba
Od leta 2003 prijateljujeta s Špelo, spoznala sta se na Madžarskem, kjer je on iskal pot in boljše razmere za delo, ona pa je začela treninge, ki se ji danes obrestujejo. Zdaj sta poročena, imata dva otroka, Adama in Sofio, ter pišeta pravo družinsko uspešnico.
»Vsak trenutek, ki ga imam na voljo, želim biti z otrokoma, se z njima igrati, ju učiti.«
"Kot ste rekli: ne glede na vse – to je družinska zgodba, ki ne more trajati v nedogled. Dokler bo imela Špela zgodbo, bomo vztrajali. Pri tem imamo izjemno podporo Špeline mame, ki zagotavlja logistiko in čuva otroka. Kako bo naprej, težko rečem," priznava Stjepan in opozori, da v Sloveniji nimajo primerne proge, a krojijo svetovni vrh! To je bilo tako, kot je Tina Maze postala olimpijska prvakinja v smuku, a doma ni imela dovolj dolge proge, vse skupaj temelji na predanosti, kakovosti, iznajdljivosti. Špela in sotekmovalke vadijo v Bohinju, kjer pa jim nemalokrat ponagajajo valovi, svoje dodajo turisti. Večkrat sodelujejo z drugimi ekipami, nazadnje z Novo Zelandijo, zdaj z Avstralijo. Tujina ceni in spoštuje Stjepana, pravijo, da je kot Tesla zavoljo svojih pristopov, inovacij, iznajdljivosti.
Pa saj mu drugega ne preostane. Špelo ima rad, tu je, da ji pomaga ali pa vsaj olajša pot na vrh. Ob tem del časa nameni vadbi Anje Osterman in Mie Medved. Uspešno. Naj bo tako še naprej! Tudi zaradi posluha takih, ki lahko omogočijo dobre razmere za razvoj.