POLJANSKA DOLINA
V deželi šampionk Eme in Nike
Svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala v smučarskih skokih sta obiskovali isto osnovno šolo in trenirali v istem klubu.
Odpri galerijo
Nika z družino pred domačo hišo
Smuči so postavljene v kot, medalje in pokali razdeljeni. Verjetno bo svetovna konkurenca v ženskih smučarskih skokih na zemljevidu še lep čas pogledovala proti Sloveniji, točneje proti Poljanski dolini, kjer sta gor zrasli dve šampionki, ki sta svetovni konkurenci prekrižali račune – v Poljanah živi 23-letna Ema Klinec, aktualna svetovna prvakinja s srednje skakalnice, par kilometrov proč v Delnicah pa je svoj dom našel veliki kristalni globus, ki ga je osvojila 21-letna Nika Križnar.
To so lepi kraji. Poljanska dolina je dolga dobrih 42 kilometrov; začne se v škofjeloški občini ter nadaljuje v občine Gorenja vas -Poljane in Žiri. Med domačine, ki so ponesli ime doline v svet, zagotovo spada tudi Ivan Tavčar, odvetnik, politik in pisatelj, ki je bil rojen prav v Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1893 si je kupil posestvo s kmečkim dvorcem Visoko. Naprej pod dolino, v Poljanah, v teh dneh urejajo osrednje križišče, ki vodi naprej proti Žirem. Ob materialu in strojih so domačini našli mesto in postavili velik transparent v čast Niki in Emi.
»Bili sta izvrstni učenki, predvsem pa sta bili zagnani in motivirani. Vse sta delali maksimalno zagnano. Pa nikoli njuni treningi ali tekme niso bili izgovor, da česa ne bi naredili. In smo vsi dobro vedeli, da imata naporen ritem, ki je vseboval tudi odhod na trening, ne le v Žiri, ampak še kam dlje,« nam pove Aleš Mrak, 45-letni profesor športne vzgoje in pomočnik ravnateljice na OŠ Poljane, ki je naša prva postojanka na Tour de Poljanska Dolina.
»Izjemen fokus sta imeli, jasno sta vedeli, kaj hočeta. Ob tem ne smemo pozabiti na izjemno vlogo staršev. Na srečo je tu zrasel tudi nordijski center v Žireh, ki se lepo razvija, svoje je dodal trener Zoran Zupančič, ki je bil moj sošolec,« nadaljuje Mrak. Poudari, da sta bili Ema in Nika v samem vrhu v športnem kartonu, kjer vpisujejo dosežke osnovnošolcev. »Spomnim se, da se je za Emo govorilo, ko je bila v 7. ali 8. razredu, da je iz pravega testa. Ta pa bo enkrat zmagovalka svetovnega pokala, so tedaj rekli. Zdaj je svetovna prvakinja, kar je prav tako krasno.«
Nika in Ema sta izjemno priljubljeni med učenkami in učenci. Ema je po vrnitvi s svetovnega prvenstva in osvojitvi zlata obiskala vrtec in mu podarila startno številko, s katero je skočila na vrh. »Veselimo se, da dogradimo vrtec in tam najdemo poseben prostor, kjer bomo vse to razstavili, vključno z Emino številko,« pove Mrak, ki še spomni, da je kraj pred leti dobil novo športno dvorano in tudi ta je pripomogla k razvoju Eme in Nike. Šolo v Poljanah obiskuje 428 otrok.
Na drugi strani Poljanske Sore in ceste je župnijska cerkev sv. Martina, kjer deluje župnik Jože Stržaj. Šport ima rad, tudi smuča, na spletni strani župnije pa vestno in redno objavlja uspehe smučarskih skakalk in se veseli uspehov. Iz Poljan, kjer živi sedemčlanska družina Klinec, Ema je najmlajša med petimi otroki Andreja in Vide, nadaljujemo proti Delnicam, dobrih 10 minut je vožnje. Tam živi osemčlanska družina Križnar.
Na vhodu v vas, ki šteje 33 hiš, so rumena majica na tabli in slovenska trobojnica na vsaki hiši. Jasno, vstopamo v kraj, kjer je doma najboljša skakalka sezone. »Seveda smo ponosni, kako ne bi bili!« ponosno pove mama Barbara, ki priznava, da je bilo včasih naporno, a da rezultati odtehtajo vse.
»Nika je bila stara sedem in pol, ko se je odločila, da bo skakala. Tako kot njena starejša brata, ki sta končala, ona pa je nadaljevala. Vsak dan smo jo vozili v Žiri, pol ure proč od naše vasi. Nič nam ni bilo težko. Še posebno ko vidiš na otrokovem obrazu navdušenje in srečo, ker uživa v tem, kar počne,« nadaljuje mama Križnar, vesela, da je Niki uspelo uskladiti šolo in vrhunski šport. »Če bi v šoli pešala, bi kak trening ostala doma. A se je vedno pobrigala za vse,« navrže. Na tekme zdaj ne hodijo, pred korono so Niko spremljali v Avstrijo, pa seveda doma, na Ljubnem. »V naši vasi je za organizacijo odhoda na tekmo zadolžen Blaž Dolenec, ki vedno prekliče vse in takoj napolni avtobus, ki ga potem na Ljubno pelje Katarina Križnar, tudi naša sorodnica,« nadaljuje Barbara. Z možem Damijanom sta se spoznala na veselici na Poljanah, stara 17 in 19 let sta se poročila, letos slavita 28 let poroke. Barbara je ostala doma in skrbela za družino, Damijan pa dela v kranjski Iskri. Šest otrok imata, ob 21-letni Niki so tu še 27-letna Klavdija, 25-letni Sandi, 24-letni Anže, 14-letni David in sedemletni Nace, z družino pa živi še babi Ivanka. »Moj pokojni oče Milan je zelo verjel v Niko. Vedno je pravil, da bo iz nje nekaj!« se Damijan spomni na očeta, ki je umrl pred štirimi leti.
Poslovimo se in se po dolini Poljanske Sore odpravimo še proti Žirem. Pol ure je do tja, kot rečeno od Delnic se peljemo mimo središča občine Gorenje vasi in Hotavelj, kjer se mimogrede spomnimo na domače stopnice iz tukajšnjega marmorja, ter kozi Sela in Trebijo.
V žirovskem športnem centru nas pričaka Jernej Kumer, glavni trener v Smučarskem skakalnem klubu Žiri. Prej je bil tudi skakalec, njegova generacija je bil šampion Primož Peterka. »Niko sem treniral od njenega 12. leta, potem pa se je zaradi šole tako ali tako preselila v Državni panožni nordijski center (DPNC) v Kranj, kjer je pa spet prišla v roke našega človeka Zorana Zupančiča, ki je bil prej v Žireh glavni klubski trener, potem se je preselil v DPNC, zdaj pa v reprezentanco.
Prav Zoranova prisotnost v DPNC je bila za Niko zelo pomembna, saj so za športnice in športnike prehodi iz osnovno v srednjo šolo zahtevni, saj se menjajo trenerji in okolje.« V klubu trenira med 35 in 40 skakalcev.
»Če bi šli zdajle v šolo z Emo in Niko, bi dobili na kupe novih skakalcev. Žal zaradi covida to zdaj ni mogoče, pa verjamem, da se tudi to uredi,« poudari Kumer, ki je pomembno pripomogel tudi h gradnji skakalnega centra. »Gradnjo smo začeli leta 2000, takrat je bilo tu okoli še veliko blata. Sprva smo lahko skakali le pozimi, potem pa smo postopamo plastificirali vse skakalnice. Zagradili smo vzpenjačo, klubsko hišo, fitnes in sistem za zasneževanje. Zdaj večkrat rečemo, da smo 20 let gradili in delali, zdaj pa bomo vse sile in moči usmerili v tekmovalke in tekmovalce. Saj nismo zidarji, ampak trenerji!«
V centru je pet skakalnic: za začetnike je osemmetrska, na voljo so, glede na sposobnosti, še 15-, 20-, 40- in 60-metrska naprava. »Imamo tudi dvigalo, ki skrajša pot na start. Poleti postavimo še bazen. Smučarski skoki so precej več kot tisto, kar vidite na televiziji. Skakalec mora znati vse,« poudari Kumer. Klubu SKK Žiri predseduje Leon Šikovec in tudi njegova hči je bila skakalka. Zdaj končuje štiriletni mandat predsednika.
»Biti predsednik je kar služba oz. kot vodenje malega podjetja. Vsi v klubu delamo volontersko, a kot predsednik z vsem svojim premoženjem odgovarjam za delovanje kluba,« pove Šikovec. Pri delovanju kluba jih podpira občina Žiri, močno pa se trudijo, da pridobijo generalnega sponzorja. Njihov trud ob sanjskih uspehih Eme in Nike ne bi smel biti zaman.
Tudi pisatelj Ivan Tavčar bi bil ponosen.
To so lepi kraji. Poljanska dolina je dolga dobrih 42 kilometrov; začne se v škofjeloški občini ter nadaljuje v občine Gorenja vas -Poljane in Žiri. Med domačine, ki so ponesli ime doline v svet, zagotovo spada tudi Ivan Tavčar, odvetnik, politik in pisatelj, ki je bil rojen prav v Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1893 si je kupil posestvo s kmečkim dvorcem Visoko. Naprej pod dolino, v Poljanah, v teh dneh urejajo osrednje križišče, ki vodi naprej proti Žirem. Ob materialu in strojih so domačini našli mesto in postavili velik transparent v čast Niki in Emi.
Emino darilo vrtcu
»Bili sta izvrstni učenki, predvsem pa sta bili zagnani in motivirani. Vse sta delali maksimalno zagnano. Pa nikoli njuni treningi ali tekme niso bili izgovor, da česa ne bi naredili. In smo vsi dobro vedeli, da imata naporen ritem, ki je vseboval tudi odhod na trening, ne le v Žiri, ampak še kam dlje,« nam pove Aleš Mrak, 45-letni profesor športne vzgoje in pomočnik ravnateljice na OŠ Poljane, ki je naša prva postojanka na Tour de Poljanska Dolina.
»Izjemen fokus sta imeli, jasno sta vedeli, kaj hočeta. Ob tem ne smemo pozabiti na izjemno vlogo staršev. Na srečo je tu zrasel tudi nordijski center v Žireh, ki se lepo razvija, svoje je dodal trener Zoran Zupančič, ki je bil moj sošolec,« nadaljuje Mrak. Poudari, da sta bili Ema in Nika v samem vrhu v športnem kartonu, kjer vpisujejo dosežke osnovnošolcev. »Spomnim se, da se je za Emo govorilo, ko je bila v 7. ali 8. razredu, da je iz pravega testa. Ta pa bo enkrat zmagovalka svetovnega pokala, so tedaj rekli. Zdaj je svetovna prvakinja, kar je prav tako krasno.«
Poljanski župnik na spletnih straneh župnije redno obvešča o uspehih svojih dveh izjemnih farank.
Nika in Ema sta izjemno priljubljeni med učenkami in učenci. Ema je po vrnitvi s svetovnega prvenstva in osvojitvi zlata obiskala vrtec in mu podarila startno številko, s katero je skočila na vrh. »Veselimo se, da dogradimo vrtec in tam najdemo poseben prostor, kjer bomo vse to razstavili, vključno z Emino številko,« pove Mrak, ki še spomni, da je kraj pred leti dobil novo športno dvorano in tudi ta je pripomogla k razvoju Eme in Nike. Šolo v Poljanah obiskuje 428 otrok.
Na drugi strani Poljanske Sore in ceste je župnijska cerkev sv. Martina, kjer deluje župnik Jože Stržaj. Šport ima rad, tudi smuča, na spletni strani župnije pa vestno in redno objavlja uspehe smučarskih skakalk in se veseli uspehov. Iz Poljan, kjer živi sedemčlanska družina Klinec, Ema je najmlajša med petimi otroki Andreja in Vide, nadaljujemo proti Delnicam, dobrih 10 minut je vožnje. Tam živi osemčlanska družina Križnar.
Vas na tekmi
Na vhodu v vas, ki šteje 33 hiš, so rumena majica na tabli in slovenska trobojnica na vsaki hiši. Jasno, vstopamo v kraj, kjer je doma najboljša skakalka sezone. »Seveda smo ponosni, kako ne bi bili!« ponosno pove mama Barbara, ki priznava, da je bilo včasih naporno, a da rezultati odtehtajo vse.
Smučarsko-skakalni center v Žireh so gradili 20 let. Ima pet skakalnic, vzpenjačo, fitnes, bazen.
»Nika je bila stara sedem in pol, ko se je odločila, da bo skakala. Tako kot njena starejša brata, ki sta končala, ona pa je nadaljevala. Vsak dan smo jo vozili v Žiri, pol ure proč od naše vasi. Nič nam ni bilo težko. Še posebno ko vidiš na otrokovem obrazu navdušenje in srečo, ker uživa v tem, kar počne,« nadaljuje mama Križnar, vesela, da je Niki uspelo uskladiti šolo in vrhunski šport. »Če bi v šoli pešala, bi kak trening ostala doma. A se je vedno pobrigala za vse,« navrže. Na tekme zdaj ne hodijo, pred korono so Niko spremljali v Avstrijo, pa seveda doma, na Ljubnem. »V naši vasi je za organizacijo odhoda na tekmo zadolžen Blaž Dolenec, ki vedno prekliče vse in takoj napolni avtobus, ki ga potem na Ljubno pelje Katarina Križnar, tudi naša sorodnica,« nadaljuje Barbara. Z možem Damijanom sta se spoznala na veselici na Poljanah, stara 17 in 19 let sta se poročila, letos slavita 28 let poroke. Barbara je ostala doma in skrbela za družino, Damijan pa dela v kranjski Iskri. Šest otrok imata, ob 21-letni Niki so tu še 27-letna Klavdija, 25-letni Sandi, 24-letni Anže, 14-letni David in sedemletni Nace, z družino pa živi še babi Ivanka. »Moj pokojni oče Milan je zelo verjel v Niko. Vedno je pravil, da bo iz nje nekaj!« se Damijan spomni na očeta, ki je umrl pred štirimi leti.
Dosežki Eme in Nike so bili v samem vrhu športnega kartona, s katerim spremljajo razvoj osnovnošolcev.
Poslovimo se in se po dolini Poljanske Sore odpravimo še proti Žirem. Pol ure je do tja, kot rečeno od Delnic se peljemo mimo središča občine Gorenje vasi in Hotavelj, kjer se mimogrede spomnimo na domače stopnice iz tukajšnjega marmorja, ter kozi Sela in Trebijo.
Trenerji in zidarji
V žirovskem športnem centru nas pričaka Jernej Kumer, glavni trener v Smučarskem skakalnem klubu Žiri. Prej je bil tudi skakalec, njegova generacija je bil šampion Primož Peterka. »Niko sem treniral od njenega 12. leta, potem pa se je zaradi šole tako ali tako preselila v Državni panožni nordijski center (DPNC) v Kranj, kjer je pa spet prišla v roke našega človeka Zorana Zupančiča, ki je bil prej v Žireh glavni klubski trener, potem se je preselil v DPNC, zdaj pa v reprezentanco.
Prav Zoranova prisotnost v DPNC je bila za Niko zelo pomembna, saj so za športnice in športnike prehodi iz osnovno v srednjo šolo zahtevni, saj se menjajo trenerji in okolje.« V klubu trenira med 35 in 40 skakalcev.
»Če bi šli zdajle v šolo z Emo in Niko, bi dobili na kupe novih skakalcev. Žal zaradi covida to zdaj ni mogoče, pa verjamem, da se tudi to uredi,« poudari Kumer, ki je pomembno pripomogel tudi h gradnji skakalnega centra. »Gradnjo smo začeli leta 2000, takrat je bilo tu okoli še veliko blata. Sprva smo lahko skakali le pozimi, potem pa smo postopamo plastificirali vse skakalnice. Zagradili smo vzpenjačo, klubsko hišo, fitnes in sistem za zasneževanje. Zdaj večkrat rečemo, da smo 20 let gradili in delali, zdaj pa bomo vse sile in moči usmerili v tekmovalke in tekmovalce. Saj nismo zidarji, ampak trenerji!«
1.
Poljanska dolina se razteza dobrih 42 kilometrov v občinah Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri.
Poljanska dolina se razteza dobrih 42 kilometrov v občinah Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri.
V centru je pet skakalnic: za začetnike je osemmetrska, na voljo so, glede na sposobnosti, še 15-, 20-, 40- in 60-metrska naprava. »Imamo tudi dvigalo, ki skrajša pot na start. Poleti postavimo še bazen. Smučarski skoki so precej več kot tisto, kar vidite na televiziji. Skakalec mora znati vse,« poudari Kumer. Klubu SKK Žiri predseduje Leon Šikovec in tudi njegova hči je bila skakalka. Zdaj končuje štiriletni mandat predsednika.
Veselimo se, da dogradimo vrtec in tam najdemo poseben prostor, kjer bomo vse to razstavili.
»Biti predsednik je kar služba oz. kot vodenje malega podjetja. Vsi v klubu delamo volontersko, a kot predsednik z vsem svojim premoženjem odgovarjam za delovanje kluba,« pove Šikovec. Pri delovanju kluba jih podpira občina Žiri, močno pa se trudijo, da pridobijo generalnega sponzorja. Njihov trud ob sanjskih uspehih Eme in Nike ne bi smel biti zaman.
