V Španiji posledice koronakrize precej hujše kot v Sloveniji

Torkov zbor moške rokometne reprezentance na Kodeljevem je bil v času virusne krize za igralce kot kapljica vode v Sahari. Vsi so se razveselili ponovnega srečanja in druženja s kolegi, smejalo se je selektorju Ljubomirju Vranješu, razpoložen pa je bil tudi španski legionar Jure Dolenec. Ker je v slovenski izbrani vrsti že kot inventar, je imel marsikaj za povedati.
Izolacija je finančno zelo prizadela športnega velikana Barcelono, ki premore sekcije več športnih panog. V rokometnem klubu so vam tudi trgali od plač kar za 70 odstotkov. Kako ste se odzvali?
»Sploh ni bilo vprašanje, ali bomo sprejeli to znižanje ali ga ne bomo, dejansko je to omogočila španska vlada. Kot delovna sila si na čakanju, lahko ti vzamejo do sedemdeset odstotkov plače, tako je. To se dogaja v vseh podjetjih, dejansko po vsej Španiji. To se je dogajalo ljudem, ki so v slabšem finančnem stanju, kot ga imamo športniki, tako da smo daleč od tega, da bi se lahko kaj pritoževali. V Španiji bodo posledice koronakrize še precej večje kot v Sloveniji. Morate vedeti, da je bila tam od 1. do 14. aprila zaprta celotna država, da sploh nihče ni smel v službo, razen tistih nujnih. Zagotovo bodo posledice hude, bomo videli potem, ko se konča izredno stanje. Kaj bo to prineslo, ko država ne bo več krila razlik v plači, saj pravim, mi smo zadnji, ki se lahko pritožujemo. Zagotovo ni nikomur všeč, da mu vzamejo del plačila, saj to šteje za svoje, ker se je tako dogovoril. A vidimo, v kakšnem svetu živimo, kaj se je zgodilo, temu se je treba tudi prilagoditi.«
Po objavi konca sezone v Španiji ste se vrnili domov?
»V klubu so nam ponudili možnost, da bi še počakali v Barceloni in vadili, a je bil položaj v Sloveniji precej boljši, začele so se odpirati stvari. Konec koncev, to je pomenilo, da bi sin lahko šel v šolo. Pogovoril sem se s trenerjem in rekel, da je za nas mnogo bolje, da odidemo iz Barcelone, s tem se je strinjal. Na slovenski ambasadi v Madridu so nam uredili vse papirje, nekaj jih je bilo potrebno tudi za pot z avtomobilom prek Francije in Italije, a sem že večkrat peljal po tej poti, že ko sem igral v Montpellierju. Zdaj je bilo recimo še tri ure dlje.«
Odločitev evropske rokometne zveze, da kar določi udeležence sklepnega turnirja četverice letošnje sezone lige prvakov in ga umesti na konec decembra, sredi nove sezone, je gotovo vredna presoje.
»Barcelona je v letošnji ligi prvakov osvojila največ točk, zagotovo smo bili eden glavnih favoritov za naslov, po mojem mnenju celo prvi. V lanski sezoni se nam je zalomilo, če bi letošnjo preklicali, bi se nam spet, a ne po naši krivdi. To bi bila za nas katastrofa. Vesel sem, da bodo odigrali zaključni turnir, ničesar slabega ne bo v tem, tam bodo igrali tisti, ki so zbrali največ točk po štirinajstih tekmah, kar ni majhno število. Celje, ko je bilo evropski prvak leta 2004, denimo ni odigralo štirinajstih krogov. V letošnji sezoni vse le ni tako krivično, kot želijo nekateri prikazati. Ni bilo tako, da se je evropska zveza odločila, ta klub ima največji proračun, ta pa največje zvezdnike, temveč so na final fouru tisti, ki so v sezoni dejansko pokazali največ. Verjamem, da tistim klubom, ki so računali na preboj v tekmah na izpadanje, ni lahko. Danes kakor koli obrneš stvari v tem položaju s koronakrizo, nekoga oškoduješ. V letošnji sezoni je tako ali tako vse malce čudno. Najpomembneje pa mi je, da se sezona odigra naprej.«