Več ko je dobil, bolje se je počutil

LJUBLJANA – Šanghaj je prejšnjo nedeljo gostil jubilejno 1000. dirko v formuli 1, katere vodja je bil vrsto let Bernie Ecclestone. V nedavnem pogovoru za nemško revijo SportBild je 88-letni Anglež obudil spomine na premierno preizkušnjo leta 1950 v Silverstonu in na legendarne dirkače z Ayrtonom Senno na čelu. Zanj je najboljši med vsemi Alain Prost, do najuspešnejšega v zgodovini Michaela Schumacherja pa je precej kritičen.

Gospod Ecclestone, koliko dirk ste spremljali od blizu?
»Vsaj 700, verjetno več.«

Ali se še spomnite prve?
»V živo sem si ogledal premierno leta 1950 v Silverstonu. Sam sem dirkal leta 1958, a se nisem prebil skozi kvalifikacije. Zaradi tega sem si poskušal v Monaku pomagati drugače.«

Pomagati?
»Želel sem si, da bi hitrejši dirkači vozili z mojo čelado in mi tako pomagali, da bi se uvrstil na dirko. Toda komisarji so bili pozorni.«

Ko beseda nanese na minule čase, začnete razlagati s prav posebnim žarom.
»Formula 1 je bila nekoč šport džentelmenov, ki so dirkali zavoljo strasti, in ne zaradi denarja. Moštva in dirkači so bili ponosni, da so bili lahko zraven. Na to, da se lahko ubijejo, ni pomislil nihče; to so potisnili daleč stran.«

Kako ste doživeli tragično smrt prijatelja Jochena Rindta leta 1970 v Monzi?
»Ko mi je nekdo rekel, da je imel Jochen hudo nesrečo, sem takoj stekel do kraja trčenja. Pobral sem njegovo krvavo čelado in se nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer sem izvedel, da je Rindt padel reševalcem z nosil in da so ga povrhu najprej odpeljal v napačno bolnišnico. Če se jim to ne bi zgodilo, bi po vsej verjetnosti preživel.«

Kaj je bilo tako posebnega na Rindtu?
»Njegov značaj. Pogosto me je obiskal v Angliji, kjer sva vso noč igrala karte.«

Kako je šlo potem z vami naprej?
»Postal sem šef moštva Brabham. Z vodenjem ekipe sem imel toliko dela, da sem se moral odpovedati vsem drugim poslom. Vendar pa na prvo mesto nisem postavljal zmag, pomembno je bilo le, da nisem izgubljal. Zaradi tega ne razumem tistih ekip, ki vztrajajo, čeprav nimajo prav nobenih možnosti.«

Zatem ste kot vodja trženja iz formule 1 naredili velikanski spektakel.
»Imel sem veliko pomočnikov in dobrih sodelavcev. Na primer Colina Chapmana in Enza Ferrarija. Brez slednjega formula 1 zagotovo ne bi postala tako velika. Najpomembnejše je bilo, da smo za naš šport navdušili televizijo. Sprva so prenašali le veliko nagrado Monaka, jaz pa sem si želel, da bi si lahko ljubitelji športa po televiziji ogledali sleherno dirko. Želel sem jim prodati celoten paket. Pojma nimam, kako mi je uspelo, navsezadnje sem bi le prodajalec rabljenih avtomobilov. Verjetno sem formulo 1 prodal kakor rabljeno vozilo.«

Tako ste obogateli.
»Da, čeprav tega nisem počel, da bi služil denar. Sklepanje poslov je bilo zame na neki način tekmovanje. Več ko sem iztržil, bolje sem se počutil.«

Kateri dirkač je (bil) za vas najboljši?
»Ayrton Senna je bil zagotovo poseben. Če pa bi se moral zares odločiti zgolj za enega, bi verjetno izbral Alaina Prosta. Profesorja. Lahko bi osvojil veliko več kot le štiri naslove svetovnega prvaka. Velikokrat je imel namreč smolo, poleg tega je imel tudi izjemno močne ekipne kolege, med drugim Senno in Nikija Laudo.«

Kam bi umestili Michaela Schumacherja?
»Nobenega dvoma ni, da je premikal mejnike, njegova težava pa je bila, da ni poznal meje. Zaradi tega je povzročil več incidentov, kakršnega si je, denimo, leta 1997 privoščil v Jerezu, kjer je namerno trčil v Jacquesa Villeneuva. Takšni škandali so seveda prinesli obilo medijske pozornosti, a ne takšne, kakršno bi si želeli.«