SLOVO
Večni bojevnik izgubil zadnjo bitko
Svet žaluje za nepozabnim Nikijem Laudo, trikratnim svetovnim prvakom v formuli 1. V 71. letu je preminil v bolniški postelji klinike v Zürichu.
Odpri galerijo
Le šest tednov po drami v Nemčiji je spet sedel v ferrarija. Na fotografiji pred VN Italije leta 1976 v Monzi, kjer je bil četrti. FOTO: guliver/Getty Images
DUNAJ – Avstrija naj bi se zbudila v običajno torkovo majsko jutro. Pa ni bilo tako. Kdor je že sredi noči prisluhnil izrednim novicam na kateri od radijskih postaj ali odprl domače spletne strani, je zaznal: slavnega voznika formule 1 Nikija Laude ni več med živimi. Umrl je v 71. letu na kliniki v Zürichu, kot so sporočili iz družinskega kroga.
Nacionalna himna naših severnih sosedov Dežela gorá opeva zlasti izjemen gorski svet, urejeno in očarljivo naravo s številnimi gozdovi, jezeri, rekami. V športu pa so, razmeram primerno, v Avstriji vedno prevladovale smučarske panoge. Tu so se rojevali šampioni, nikjer drugje ni (bilo) takšne baze vrhunskih tekmovalcev in temu primernega vložka v belem cirkusu kot prav v tej alpski deželi. Ko pa je Jochen Rindt leta 1970 postal svetovni prvak v formuli 1, je marsikdo, ki mu je bil bencinski šport dotlej povsem tuj, zastrigel z ušesi. Nakar je že leto pozneje napočil čas za prihod novega čudežnega dečka iz Avstrije – takrat 22-letnega Nikija Laude.
Prvič je na dirki najvišje ravni tekmoval na domačem prizorišču Spielberg 15. avgusta 1971, a takrat si vendarle v naši soseščini še niso predstavljali, kako evforično bodo v prihodnosti spremljali to športno panogo. Njegov prvi naslov svetovnega prvaka leta 1975 je v domovini odmeval kot največje zmage v smukaških preizkušnjah Kitzbühela ali na olimpijskih igrah, postal je ljubljenec države od zadnje vasi v hribih Predarlskega do rdečih preprog dunajskih palač. Televizijski prenosi dirk formule 1 so postali pravi hit, predstav s svojim junakom nihče več ni hotel zamuditi.
In prav Niki Lauda je marsikomu med slovenskimi ljubitelji športa odprl vrata v svet formule 1, pozneje pri nas zelo priljubljene. Pisala so se namreč sedemdeseta, ko barvne televizije še zdaleč ni bilo v slehernem domu. Programa avstrijske javne TV pa sta bila ob državni meji, torej na Gorenjskem, Štajerskem, Koroškem, v delu osrednje Slovenije in v Prekmurju, dosegljiva.
Tako smo številni odraščali s čebelico Majo ali Piko Nogavičko v nemščini, prav posebna zanimivost pa so bile zgodbe junakov iz bogatih in tradicionalno močnih držav v avto-moto športu – najpogosteje Velike Britanije, Nemčije, Italije, Francije. A zdaj se je na ta zemljevid zelo vidno vpisala še Avstrija, Niki Nazionale, kot se je prijel vzdevek bliskovito hitrega Dunajčana, pa je dobil številne privržence tudi pri nas. Ne nazadnje je bil prav omenjeni Spielberg, pozneje ga je zamenjal Zeltweg, med prizorišči za svetovno prvenstvo formule 1 slovenskim obiskovalcem najbližje, zato ni presenetljivo, da so mnogi navdušeno spremljali vzpon dirkača in sploh vso evforijo.
Mnogim je zastal dih med spremljanjem dirke za VN Nemčije na Nürburgringu avgusta 1976, ko je Avstrijec komaj preživel hudo nesrečo. Posledice močnih opeklin in poškodb so ga spremljale do včerajšnjega konca življenjske poti, marsikdo ni mogel verjeti, ko se je pičlih 42 dni po nesreči vrnil v tekmovalno karavano, leto pozneje drugič osvojil naslov najboljšega na svetu, nakar je kariero kronal še s tretjo lovoriko leta 1984. Vztrajal je do novembrske sklepne tekme sezone 1985 v Avstraliji, napočil je čas za nove junake dirkališč, takrat je bilo tudi pri nas že precej več barvnih televizij, prenosi dirk pa so se iz avstrijskih programov preselili na slovensko TV.
Lauda se je tekmovalno upokojil, se posvetil ustanovitvi potniške letalske družbe, novo bolečo zgodbo pa doživel, ko je letalo Lauda Air strmoglavilo na Tajskem – nihče od 222 potnikov ni preživel.
Prav čudežno pa je mineval boj trikratnega svetovnega prvaka s številnimi zdravstvenimi težavami. Dvakrat so mu presadili ledvico, leta 1997 mu jo je daroval brat Florian, 18 let pozneje žena Birgit. Poleti 2018, ko se je ob presaditvi pljuč znašel v osrednji dunajski bolnišnici, pa se je Avstrija bala najslabše novice.
Ta je sledila v prvih urah včerajšnjega dne. Sledile so besede sožalja nekdanjih in zdajšnjih asov formule 1, športnikov in predstavnikov najvišjih državnih oblasti v Avstriji. Zvezni kancler Sebastian Kurz je med drugim poudaril: »Dirke so bile njegov dom, letalstvo pa ljubezen. In kot nihče drug si je večkrat priboril vrnitev v življenje.«
Prvič startal doma
Nacionalna himna naših severnih sosedov Dežela gorá opeva zlasti izjemen gorski svet, urejeno in očarljivo naravo s številnimi gozdovi, jezeri, rekami. V športu pa so, razmeram primerno, v Avstriji vedno prevladovale smučarske panoge. Tu so se rojevali šampioni, nikjer drugje ni (bilo) takšne baze vrhunskih tekmovalcev in temu primernega vložka v belem cirkusu kot prav v tej alpski deželi. Ko pa je Jochen Rindt leta 1970 postal svetovni prvak v formuli 1, je marsikdo, ki mu je bil bencinski šport dotlej povsem tuj, zastrigel z ušesi. Nakar je že leto pozneje napočil čas za prihod novega čudežnega dečka iz Avstrije – takrat 22-letnega Nikija Laude.
Na dirki za VN Velike Britanije leta 1974 FOTO: guliver/Getty Images
Prvič je na dirki najvišje ravni tekmoval na domačem prizorišču Spielberg 15. avgusta 1971, a takrat si vendarle v naši soseščini še niso predstavljali, kako evforično bodo v prihodnosti spremljali to športno panogo. Njegov prvi naslov svetovnega prvaka leta 1975 je v domovini odmeval kot največje zmage v smukaških preizkušnjah Kitzbühela ali na olimpijskih igrah, postal je ljubljenec države od zadnje vasi v hribih Predarlskega do rdečih preprog dunajskih palač. Televizijski prenosi dirk formule 1 so postali pravi hit, predstav s svojim junakom nihče več ni hotel zamuditi.
Gledali smo ga tudi v Sloveniji
In prav Niki Lauda je marsikomu med slovenskimi ljubitelji športa odprl vrata v svet formule 1, pozneje pri nas zelo priljubljene. Pisala so se namreč sedemdeseta, ko barvne televizije še zdaleč ni bilo v slehernem domu. Programa avstrijske javne TV pa sta bila ob državni meji, torej na Gorenjskem, Štajerskem, Koroškem, v delu osrednje Slovenije in v Prekmurju, dosegljiva.
Po športni karieri se je podal v podjetniške vode. FOTO: Reuters
Tako smo številni odraščali s čebelico Majo ali Piko Nogavičko v nemščini, prav posebna zanimivost pa so bile zgodbe junakov iz bogatih in tradicionalno močnih držav v avto-moto športu – najpogosteje Velike Britanije, Nemčije, Italije, Francije. A zdaj se je na ta zemljevid zelo vidno vpisala še Avstrija, Niki Nazionale, kot se je prijel vzdevek bliskovito hitrega Dunajčana, pa je dobil številne privržence tudi pri nas. Ne nazadnje je bil prav omenjeni Spielberg, pozneje ga je zamenjal Zeltweg, med prizorišči za svetovno prvenstvo formule 1 slovenskim obiskovalcem najbližje, zato ni presenetljivo, da so mnogi navdušeno spremljali vzpon dirkača in sploh vso evforijo.
Niki Lauda je čudežno preživel nesrečo na Nürburgringu. FOTO: Wikipedia
Mnogim je zastal dih med spremljanjem dirke za VN Nemčije na Nürburgringu avgusta 1976, ko je Avstrijec komaj preživel hudo nesrečo. Posledice močnih opeklin in poškodb so ga spremljale do včerajšnjega konca življenjske poti, marsikdo ni mogel verjeti, ko se je pičlih 42 dni po nesreči vrnil v tekmovalno karavano, leto pozneje drugič osvojil naslov najboljšega na svetu, nakar je kariero kronal še s tretjo lovoriko leta 1984. Vztrajal je do novembrske sklepne tekme sezone 1985 v Avstraliji, napočil je čas za nove junake dirkališč, takrat je bilo tudi pri nas že precej več barvnih televizij, prenosi dirk pa so se iz avstrijskih programov preselili na slovensko TV.
Dirke so bile njegov dom
Lauda se je tekmovalno upokojil, se posvetil ustanovitvi potniške letalske družbe, novo bolečo zgodbo pa doživel, ko je letalo Lauda Air strmoglavilo na Tajskem – nihče od 222 potnikov ni preživel.
Prav čudežno pa je mineval boj trikratnega svetovnega prvaka s številnimi zdravstvenimi težavami. Dvakrat so mu presadili ledvico, leta 1997 mu jo je daroval brat Florian, 18 let pozneje žena Birgit. Poleti 2018, ko se je ob presaditvi pljuč znašel v osrednji dunajski bolnišnici, pa se je Avstrija bala najslabše novice.
Oče petihNiki Lauda se je rodil na Dunaju 22. februarja 1949. Zapisal se je avtomobilskemu športu, v formuli 1 je prvič tekmoval avgusta 1971, in sicer na dirki v domači Avstriji. Leto prej je rojak Jochen Rindt postal prvi Avstrijec z naslovom svetovnega prvaka v F1, Lauda pa je ta podvig pozneje dosegel trikrat, v letih 1975, 1977 in 1984. Posamičnih zmag je dosegel 25, na stopničkah je bil 54-krat, tekmoval je za moštva March, BRM, Ferrari, Brabham in McLaren. Njegov konjiček je bilo letalstvo, ustanovil in vodil je potniško letalsko agencijo Lauda Air. S prvo ženo Marlene je imel sinova Lukasa in Matthiasa, pred devetimi leti se je z drugo ženo Birgit razveselil dvojčkov Maxa in Mie, Christian pa je nezakonski.
Ta je sledila v prvih urah včerajšnjega dne. Sledile so besede sožalja nekdanjih in zdajšnjih asov formule 1, športnikov in predstavnikov najvišjih državnih oblasti v Avstriji. Zvezni kancler Sebastian Kurz je med drugim poudaril: »Dirke so bile njegov dom, letalstvo pa ljubezen. In kot nihče drug si je večkrat priboril vrnitev v življenje.«
