TUDI USODNO
VIDEO: Ko je nogomet smrtno nevaren ...
Na nogometnih zelenicah je ugasnilo že kar nekaj življenj, večinoma zaradi srčnega zastoja.
Odpri galerijo
Patrick Ekeng je po srčnem zastoju umrl v bolnišnici. FOTO: Reuters
Čeprav nogomet ni adrenalinski šport, vsako leto na zelenicah zahteva tudi nekaj smrtnih žrtev. Po nekaterih podatkih je do zdaj umrlo okoli 120 profesionalnih nogometašev. Najpogosteje je vzrok za to srčni zastoj, a zelo nevarne so tudi poškodbe glave. Zbrali smo nekaj primerov, ko je bil nogomet smrtno nevaren ali usoden.
Smrt na zelenicah so 6. maja 2016 videli v Romuniji, ko se je zgrudil 26-letni kamerunski nogometaš Patrick Ekeng. Na tekmi med Dinamom Bukarešto in Viitorul Constanto je obležal le sedem minut za tem, ko je stopil na igrišče. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je po dveh urah umrl zaradi srčnega zastoja.
Tragično se je 11. septembra 2016 življenje končalo tudi za 34-letnega reprezentanta Burkine Faso. Ben Idrissa Dermé je prav tako umrl po srčnem zastoju na tekmi francoskega pokala.
Zelo znana je zgodba nogometaša iz Konga Fabrica Muambe. Srčni zastoj je doživel marca 2012 ob koncu prvega polčasa tekme angleškega pokala med Tottenhamom in Boltonom. Njegovo srce je prenehalo biti za kar 78 minut, a zahvali se lahko izjemni ekipi reševalcev, ki mu je rešila življenje. Nogometno kariero je moral končati, se je pa nekaj mesecev po dogodku vrnil na stadion White Hart Lane in se ob stoječih ovacijah navijačev zahvalil za življenje.
Pogosto pa vidimo tudi, kako nogometaši nezavestni obležijo po silovitih trkih s poškodbami glave. Ena najbolj znanih tovrstnih nesreč se je zgodila češkemu vratarju Petru Čechu oktobra leta 2006 na tekmi angleškega prvenstva med Readingom in Chelseajem. Nogometaš nasprotnega moštva Stephen Hunt ga je s kolenom zadel v glavo in mu zlomil lobanjo. Zanimivo je, da se je na sti tekmi pozneje onesvestil tudi vratar Carlo Cudicini, ki je stopil med vratnici po Čechovi poškodbi, zato je moral nekaj časa braniti kar kapetan John Terry. Čech je moral na operacijo, poškodbe se ne spominja, vse odtlej pa na tekmah nosi zaščitno čelado. Zdravniki so pozneje povedali, da se sprva niso zavedali resnosti poškodbe, češki vratar je namreč že zrl smrti v oči.
Ne tako dolgo nazaj je dih ob skrbi za soigralca zastal tudi slovenskemu vratarju Janu Oblaku. Nogometaš Atletica Madrida Fernando Torres je marca lani na tekmi z Deportivom v španskem prvenstvu ob skoku za žogo z glavo tako silovito trčil ob tla, da je nemudoma izgubil zavest. Ta zgodba se je sicer končala srečno in brez posledic. Torres je po nekaj dneh zapustil bolnišnico, nato pa še naprej tresel mreže nasprotnikov.
Smrt na zelenicah so 6. maja 2016 videli v Romuniji, ko se je zgrudil 26-letni kamerunski nogometaš Patrick Ekeng. Na tekmi med Dinamom Bukarešto in Viitorul Constanto je obležal le sedem minut za tem, ko je stopil na igrišče. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je po dveh urah umrl zaradi srčnega zastoja.
Tragično se je 11. septembra 2016 življenje končalo tudi za 34-letnega reprezentanta Burkine Faso. Ben Idrissa Dermé je prav tako umrl po srčnem zastoju na tekmi francoskega pokala.
Zelo znana je zgodba nogometaša iz Konga Fabrica Muambe. Srčni zastoj je doživel marca 2012 ob koncu prvega polčasa tekme angleškega pokala med Tottenhamom in Boltonom. Njegovo srce je prenehalo biti za kar 78 minut, a zahvali se lahko izjemni ekipi reševalcev, ki mu je rešila življenje. Nogometno kariero je moral končati, se je pa nekaj mesecev po dogodku vrnil na stadion White Hart Lane in se ob stoječih ovacijah navijačev zahvalil za življenje.
Vsaka izgubljena minuta pred začetkom oživljanja zmanjša možnost preživetja za deset odstotkov.
Pogosto pa vidimo tudi, kako nogometaši nezavestni obležijo po silovitih trkih s poškodbami glave. Ena najbolj znanih tovrstnih nesreč se je zgodila češkemu vratarju Petru Čechu oktobra leta 2006 na tekmi angleškega prvenstva med Readingom in Chelseajem. Nogometaš nasprotnega moštva Stephen Hunt ga je s kolenom zadel v glavo in mu zlomil lobanjo. Zanimivo je, da se je na sti tekmi pozneje onesvestil tudi vratar Carlo Cudicini, ki je stopil med vratnici po Čechovi poškodbi, zato je moral nekaj časa braniti kar kapetan John Terry. Čech je moral na operacijo, poškodbe se ne spominja, vse odtlej pa na tekmah nosi zaščitno čelado. Zdravniki so pozneje povedali, da se sprva niso zavedali resnosti poškodbe, češki vratar je namreč že zrl smrti v oči.
Ne tako dolgo nazaj je dih ob skrbi za soigralca zastal tudi slovenskemu vratarju Janu Oblaku. Nogometaš Atletica Madrida Fernando Torres je marca lani na tekmi z Deportivom v španskem prvenstvu ob skoku za žogo z glavo tako silovito trčil ob tla, da je nemudoma izgubil zavest. Ta zgodba se je sicer končala srečno in brez posledic. Torres je po nekaj dneh zapustil bolnišnico, nato pa še naprej tresel mreže nasprotnikov.
