Voda teče, nič ne reče, denacionalizacija pa stoji

Ljubljana – Kot da v življenju ni že dosti drame, je športna Slovenija v začetku septembra doživela apokalipso. Povodenj biblijskih razsežnosti je na progi v Tacnu, v kanalu je bilo preveč vode in je že poplavljala nabrežje, odplaknila zadnji dan svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah, v moškem kajaku so namesto izvedbe polfinala in finala obveljali izidi kvalifikacij. Tekmovalci s slovenskim asom, olimpijskim podprvakom Petrom Kauzerjem na čelu so bili upravičeno besni.


Dejstvo je, da je tacenska napol naravna proga zastarela in da je potrebna temeljite obnove, a stvar je mnogo bolj zapletena, kot se morda zdi. Ker savske brzice bijejo boj s kajaki in kanuji, ki režejo Savino gladino, je tacensko problematiko seveda najbolje opisal direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc.


»Proga je v reki Savi, kar pomeni, da brez dogovora z ministrstvom za okolje, to je edino, ki lahko posega v reko, ne bomo mogli storiti ničesar. Tudi sama denacionalizacija še ni dokončno rešena, zato je Mestna občina Ljubljana (MOL) zvezanih rok. Mala elektrarna je v lasti Elektra Ljubljana, zemljišče pripada Savskim elektrarnam. To pomeni, da bo po tistem, ko bo urejena denacionalizacija, treba poskrbeti za dogovor med Savskimi elektrarnami in Elektrom Ljubljana, z namenom, da bi zemljišče dali v upravljanje mestu Ljubljana. Takrat bi MOL imel neke osnove, da bi lahko začel investirati in da bi se tudi sam športni objekt kot takšen začel resnično pripravljati za to, da bo urejen za velika tekmovanja,« opominja Andrej Jelenc.

Ježica in Šentjakob

Za opozorila in seveda tudi akcijo pa je že skrajni čas, saj neusmiljeno teče. »Dokler te zadeve ne bodo rešene, bomo zadeve flikali tako, kot jih že vsa ta leta. Želimo si, da bi to uspelo čim prej, v mislih imamo tudi druge lokacije ob Savi, kjer so znani lastniki in bi bilo treba odkupiti zemljišče. Moja osebna želja je, da bi to postorili v naslednjih letih, rešiti pa bi bilo treba obe pereči zadevi. Tacen zaradi tradicije in samega kluba, ta bo vedno ostal kajakaški center za treninge in tekmovanja, za moderen center, v katerega bi prenesli tudi komercialne dejavnosti, tako kajakaške kot rafting in srfanja, ki so zdaj moderna, pa so možnosti na Ježici oziroma v Šentjakobu, kjer v Savi že imamo pregrade in kjer obstaja padec. Z neko obvozno progo, ki ne potrebuje črpalk, to bi bilo cenovno bistveno ugodneje, bi lahko prišli do modernega centra,« je nadaljeval direktor KZS.


V Tacnu je polovica asfaltiranega parkirišča že v lasti MOL, ta del ni sporen. Del, kjer je gostišče, je bil v preteklosti že odkupljen, a mestne oblasti niso mogle dokazati lastništva. Tacenska zapornica na reki Savi je resda že zgodovinsko legendarna, a ko je vode obilo in preveč ...

»Tam je gumijasti meh, skozi njega se prečrpava in spušča voda. Da se ta meh napolni, se voda pobira iz kanala, meh se dvigne in zapre zapornico. Ob sanaciji elektrarne, ki naj bi se dogodila pozimi, naj bi gumijasti meh zamenjali s hidravlično zapornico. Z namenom, da bi elektrarna neodvisno regulirala vodo na progi, četudi je v kanalu ni. To zna biti temeljita sprememba, tudi kar se tiče tacenske zapornice, namreč, da bo drugačna. A četudi bo v kanalu vode preveč, tega v Tacnu nikakor ne bi mogli rešiti. Iz Medvod in Sore pride preveč vode, če je pretok vode čez dvesto kubičnih metrov, je ne moremo zajeziti z nobeno zapornico. Tekmovanje odpade in tako se je dogodilo zadnjega dne svetovnega pokala, čez noč je bilo celo tristo kubičnih metrov vode,« je poplavno govoril Andrej Jelenc, direktor Kajakaške zveze Slovenije.