Vodi podjetje in igra v prvi ligi

Da bi kdo združil uspešno šolanje in igranje nogometa, smo že slišali. To pot pa smo spoznali 29-letnega Nejca Križaja, ki igra v dresu prvoligaša NK Triglav Kranj, za nameček pa Križo, to je njegov vzdevek, uspešno vodi družinsko podjetje. Naš nekdanji selektor Srečko Katanec bi rekel, Križo, kapo dol! Na Godešič, kraj s 641 dušami v občini Škofja Loka, smo poklicali v ponedeljek.


»Današnji dan je ponedeljek v pravem pomenu besede,« nam uvodoma pove Nejc, ki smo ga ujeli pri delu. Od 7. ure je že na nekaj 1000 in čez obratih. Direktor je. A zato ne dela nič manj. Kvečjemu več! »Zadolžen sem za organizacijsko in poslovno komponento v podjetju, skrbim tudi za različne strokovne zadeve. Ker gre za družinsko podjetje, recimo temu kar mikropodjetje, je več funkcij združenih v eni osebi,« nam pojasni Nejc, ki v svoji firmi Orodjarstvo Križaj, d. o. o., daje kruh še devetim ljudem. Število zaposlenih raste, ambicij Nejcu ne manjka. Začeli so leta 1982, danes izdelujejo in razvijajo predvsem kakovostno orodje za tlačni liv aluminija. »Gre za visokotehnološka orodja za tlačno litje aluminija in njegovih zlitin,« pojasni Nejc, dejansko pa so končne stranke njihovih izdelkov odmevne in priznane tuje avtomobilske znamke.

Od posla do nogometa in nazaj

Nejc je eden od štirih otrok. V družini je bil najmlajši, prvi trije so šli po svoje, Nejc pa je bil nekako določen, da nadaljuje družinsko tradicijo. Uspešno je končal šolanje na strojni fakulteti, od leta 2012 pa je direktor podjetja. Sprva je še malce bolj pomagal oče, zadnja štiri leta pa je Nejc polno opravilen kapetan. »Vesel sem, da se lahko na očeta še vedno obrnem po kak nasvet. Pa saj bo v podjetju vedno navzoč,« dodaja. Iz posla z dolgim globinskim vprašanjem preverimo, kje in kako se je Nejc zapisal nogometu, vmes pa nam še pove, da ni nič v sorodu z Bojanom Križajem. Sprva je igral za Kondor Godešič, potem je mladinski staž preživel pri NK Britof, nato pa prvič prišel v NK Triglav. »Pri meni je tako, da nogomet ni na prvem mestu. Prej je bila fakulteta, zdaj je podjetje. Je pa nogomet izvrsten ventil zame,« Nejc pojasni odnos od najpomembnejše postranske stvari na svetu. Ker je imel študij v določeni fazi življenja prednost pred nogometom, je zavedno stopil korak nazaj in brcal za Zarico in Šenčur, zdaj pa je spet v Triglavu. Vesel je, da gre klubu dobro. Pohvali organizacijo, ki je v zadnjih 12 letih naredila ogromen korak naprej.


»Saj smo tudi v preteklosti trdo trenirali in se trudili. Zdaj pa so se poklopili rezultati in organizacija v klubu, ta je na resnično visoki ravni,« pohvali Nejc svojo nogometno družino, v katero se vrača po poškodbi kolena. »Ko malce pomislim, se mi zdi, da s temi poškodbami nekako plačujem davek vseh naporov, ki se vrstijo v življenju,« meni Nejc, ki se vrača po tretji poškodbi, od tega je bilo dvakrat koleno.

Sanjal o prvi ligi

»Z našim trenerjem Dejanom Dončićem imamo zelo korekten odnos, karte sem dal takoj na mizo. Vem, da se vračam po poškodbi. Tu sem, da pomagam,« pravi Nejc, ki z veseljem pomaga na delovnem mestu, ki mu ga določi trener. Zdi se, da se najbolje znajde na mestu krilnega napadalca, po potrebi gre na bok, vratar še ni bil. Nogomet ima rad, ne nazadnje mu je posvetil svoje življenje. Znašel se je tudi v poslu, hvaležnosti staršem zavoljo tega ne skriva. Po vsem povedanem pa se zdi, da v dresu Triglava ni rekel zadnje. Dolgo dolgo je čakal priložnost v prvi ligi, zato jo bo izkoristil. »Vedno sem si želel igrati v prvi ligi, 15 let dela sem vložil v to,« navrže in da vedeti, da bo še naprej poskušal uspešno usklajevati posel in nogometno kariero.