Z balinanjem okužil sina in vnuka
Pred malo več kot 30 leti so člani Balinarskega kluba Sodražica zavihali rokave in se lotili začetka gradnje pokritega igrišča ob reki Bistrici. Močno ga je načel zob časa, še posebno njegovo kritino. Občini, ki je lastnica objekta, pa je na razpisu z Balinarskim klubom Sodražica in Radiem Univox v okviru projekta ĺma, najma, ìma: Balinanje – šport, ki nas krepi in povezuje uspelo večino sredstev pridobiti iz evropskih sredstev (LAS), delno pa iz občinskega proračuna. Naložba je stala 115.000 evrov.
Obnova se je začela junija. Ob zamenjavi strehe so postavili še sončno elektrarno, utrdili leseno konstrukcijo in izvedli energetsko sanacijo. Dela je podjetje Komunala Ribnica s podizvajalci končalo prej, uradno pa je bil objekt odprt s tradicionalnim, že 18. sodraškim turnirjem dvojk v balinanju.
Drugi dom
»Zagotovo je danes lep dan za Sodražico,« je na odprtju dejal sodraški župan Blaž Milavec, tudi sam balinar. »Pod streho balinišča je živahno vsak dan, vse leto, po prenovi pa bo še bolj,« ne dvomi Jože Košmrlj, ki se spomni, da so za postavitev objekta pred več kot 30 leti – takrat se je na noge postavljal klub, ki danes tekmuje v drugi državni ligi – denar zbirali tudi z organizacijo kar 17 veselic. Jože, ki je več kot 40 let tudi član in vodja Tamburaškega orkestra Sodražica, je najbolj zaslužen, da se je balinanje med Sodražani in okoliškimi prebivalci še bolj prijelo, obnova objekta je tudi njemu prinesla veliko zadovoljstvo. Tudi zato, ker je z balinanjem okužil vso družino: najprej sina Tadeja, ki je sicer znan radijski glas Vala 2002, oba pa vnuka Staša, ta je že postal reprezentant. Del sodraške balinarske ekipe je tudi Ribničan, pravzaprav Prigoričan Janez Henigman, nekdanji načelnik Upravne enote Ribnica, ki je po operaciji pustil košarkarsko žogo in v roke prijel precej manjšo, kovinsko.
»Slišal sem, da naj bi bilo balinanje gostilniški šport. Daleč od tega. To je boj za vsak centimeter in za natančnost, da bi oboje združil, moraš biti še kako telesno in tudi psihično utrjen,« pove Janez. V ekipi Sodražice že dvajset let nastopa tudi Roman Krže iz Kočevja. Svojčas odlični rokometaš, pozneje kegljač je, kot je dejal, mednje stopil zato, ker se med njimi počuti kot doma.
Za postavitev balinišča pred več kot 30 leti so denar zbirali tudi z organizacijo kar 17 veselic.
Po Jožetu Košmrlju je vodenje kluba prevzel Marko Matelič. Oba sta člana ekipe in seveda dobro vesta, kaj za igralce pomeni sodoben in funkcionalen objekt: »Med seboj rečemo, da je to naš drugi dom. Večino popoldnevov preživimo v druženju, z balini v roki.« Kot že rečeno, so ob odprtju objekta pripravili tradicionalni turnir dvojk. To je pravzaprav medgeneracijsko snidenje, odzovejo se tudi cele družine, od vnukov do dedkov in pradedkov. »Čeprav mi zdravje malce peša, me športni duh ne zapusti. Že lani sem rekel, da je to zadnjič, pa bom verjetno tudi ob letu osorej zraven,« se nadeja 88-letni Viktor Drobnič. Prvo mesto je zasedel par Jan Vesel-Miha Lovšin, druga sta bila Marina Vesel in Boris Matelič, tretja pa Uroš Vesel in Jože Levstek, tik pod vrh sta se uvrstila dedek in vnuk Jože in Staš Košmrlj.
