Za en mesec evropska kraljica

Naša Maruša Mišmaš Zrimšek je bila izbrana za najboljšo atletinjo julija v Evropi! V postkoronskem obdobju Maruša res navdušuje. Na evropski atletski zvezi so zastrigli z ušesi zavoljo rezultata iz Ljubljane, ko je 16. julija v teku dosegla drugi izid vseh časov na 2000 m zapreke. S časom 5:56,28 je za slabe tri sekunde in pol (5:52,80) zaostala le za svetovnim rekordom Nemke Gese Felicitas Krause. Ob tem je 26. julija na državnem prvenstvu v Celju na 3000 m z 8:46,44 izboljšala dve desetletji star državni rekord Helene Javornik in postavila še vedno šesti izid sezone na svetu.

»Mogoče so me rezultati res malce presenetili. Še posebno zato, ker sem imela težave s poškodbo, fizioterapija pa ni bila mogoča zaradi koronavirusa. V tem času sem precej kolesarila. Tudi obremenjevala se nisem, ker se tako ali tako pripravljam na olimpijske igre v Tokiu prihodnje leto,« Maruša ne zganja evforije zaradi priznanja in rezultatov, priznava pa, da ji vse to godi in je prava spodbuda. Prav danes, v četrtek, jo čaka mednarodna preizkušnja, tekla bo v Marseillu v Franciji. »Procedura je bila jasna, pred prihodom sem morala opraviti test na covid-19, za drugo pa verjamem, da se bo izteklo, kot se mora,« se nadeja Maruša, ki se je navadila na svet, ki mu dajejo ton tudi zaščitne maske. Vesela in srečna je, da se tekme vrstijo in da lahko pokaže, kaj zna.

»Dejansko uživam na vsakem treningu in na vsaki tekmi. Ničesar mi ni težko narediti.« O tem, da bi lahko postala evropska atletinja meseca, ni razmišljala. »To je bilo zame prijetno presenečenje. Niti nisem spremljala, kaj se dogaja po Evropi, niti si nisem predstavljala, da bi bil moj dosežek lahko tako odmeven.« Pa je bil! Spet je opozorila nase. Ob tem ne pozabi reči hvala vsem, ki so glasovali zanjo v lovu na laskavi naziv evropske atletinje meseca.

»S treningi zaradi koronavirusa niti nisem imela težav kot na primer plavalci. Ko so bili stadioni zaprti, sem tekla na tekaški progi, izogibala sem se makadamu in neravnemu terenu. Predvsem sem veliko kolesarila. V občini Kamnik, kjer zdaj živim, je s progami lepo poskrbljeno za kolesarje. Pogrešala sem trenerja in ekipo, a sem imela pravo spodbudo v možu, ki je rekreativni kolesar in tekač. Lepo me je vpeljal v svet kolesarstva,« pove 25-letna Grosupeljčanka in prizna, da je v času koronavirusa tudi pridno študirala. Za tiste, ki še ne veste, tole je zapis o bodoči magistrici biokemije. Do konca ji manjkajo še dva izpita in magistrska naloga.

Nov list v karieri

So z nagrado za atletinjo meseca zrasle tudi ambicije, jo pobaramo. »Pa saj sem bila vedno ambiciozna,« poudari in omeni, da je imela tudi smolo. Poškodba ahilove tetive ji je preprečila nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. »Vsaka stvar je za nekaj dobra,« pravi Maruša, ki je po zamujenem Riu obrnila nov list v karieri. Sledile so korenite spremembe, ki dajejo rezultate. »Z novim trenerjem sem začela od začetka. Na novo sem se učila tehnike teka, treniram drugače. Mislim, da sem postala boljša. Vedno sem verjela, da se bom vrnila. Najbolj pa je v mene verjel moj novi trener. Ko sva začela, je jasno povedal, da je naredil plan do Tokia in olimpijskih iger. Da se pripravljam za to,« opiše sodelovanje z novim trenerjem Tevžem Korentom. Predvsem pri njem ceni strokovnost in pozitivno naravnanost. »O svojih rezervah težko govorim, povsem zaupam trenerju in mu sledim.« Prej je nad njo bdel trener Svetlan Vujasin.

Naredila je še en korak v svojem življenju – poročila se je. »Srečna sem, ker imam moža, ki je nekdanji športnik, zato me razume, nič mu ni težko in me spodbuja.« Veliko kuhata in gledata filme, Maruši pa zadnje leto veliko pomeni tudi meditacija, ki se ji redno posveča. Hvaležna je Slovenski vojski, kjer je zaposlena kot vrhunska športnica, ter Atletski zvezi Slovenije, ki se po najboljših močeh trudi, da svojim atletom zagotavlja razmere za delo in razvoj.