Za sproščanje adrenalina kupil dirkalni stol
V nedeljo, 26. aprila, bo smučarski skakalec Timi Zajc dopolnil 20 let. Žal rojstnega dne ne bo praznoval, kot bi si želel.
Odpri galerijo
V predčasno končani sezoni se je štirikrat povzpel na stopničke.
Timija Zajca smo poklicali v karanteno in odstrl nam je svoj pogled na letošnjo skakalno sezono ter zaupal, kaj počne v času, ko mora biti doma. Zaradi koronavirusa se je letošnja skakalna sezona končala predčasno.
Odpadla je tudi Planica in z njo svetovno prvenstvo v poletih. Kako ste to sprejeli?
Malo sem bil razočaran, ker sem vedel, da bi lahko bil močan na poletih. Zato sem komaj čakal na Vikersund in Planico. Na letalnici na Kulmu sem pokazal, da sem močan. V Vikersundu bi lovil še mali kristalni globus v razvrstitvi poletov, saj Stefan Kraft ni bil več tako prepričljiv. Kljub temu sem vesel in zelo zadovoljen z drugim mestom v razvrstitvi poletov.
Kako bi ocenili letošnjo sezono v primerjavi z lansko?
»Vsi vemo, da je bila vmes kriza, ki je ne bi smelo biti. Konec poletja, kakšen mesec pred tekmo, sem videl, da skoki niso pravi. Mučil sem se. Kar naenkrat je bilo napak na mizi preveč. Prvi dve tekmi se je obneslo in smo preživeli, nato je šlo navzdol. Tudi prek kvalifikacij nisem mogel priti, zato ni bilo druge možnosti, kot da zamenjam opremo. Bilo je že kar hudo, saj tako človek izgublja zaupanje vase in svoje sposobnosti, ne ve več, kaj je narobe, ne gre tako, kot bi moralo. Sem pa vesel, da sem tudi to premagal in mi je uspelo. Predvsem pa je zelo pomembno, da se mi je uspelo sestaviti med sezono, tako da se je tudi letošnja končala dokaj uspešno, glede na težave v prvem delu. Sezono sem končal nekaj mest nižje kot lani, na 14. mestu, lani na devetem mestu v skupnem seštevku. Lani sem bil na stopničkah dvakrat, letos štirikrat in še drugi v skupnem seštevku v poletih, kar me navdaja z optimizmom in željo za dobre rezultate v novi sezoni.
Zaradi koronavirusa ste športniki doma. Kako se s tem spopadate in kaj vse počnete, ko so omejeni socialni stiki, zdaj celo le na občino bivanja?
»Malce je dolgočasno. Hodim na sprehode, tudi tečem, očetu pomagam zidati bokse za konje, s katerimi se ukvarja pet let starejši brat, ki je včasih tudi skakal, tako kot oče. Začela sva skupaj, po treh letih je brat končal, jaz pa nadaljeval. Poleg tega sem si za sproščanje adrenalina kupil dirkalni stol in volan. Ko je slabo vreme, je to dobra sprostitev. Na urniku je tudi šola in priprava na izpite. Sicer pa imamo skakalci tako ali tako do konca aprila prosto, nato začnemo priprave. Kako bo tokrat, ne vem. Doma treniram na polno in se pripravljam na novo sezono. Veliko rezerv imam v fizični pripravljenosti, prav tako pri eksplozivnosti. Pred vami je okrogli jubilej, 20. rojstni dan, rojeni ste bili v novem tisočletju in ste prvi smučarski skakalec na svetu, ki se lahko pohvali z vsemi naslovi državnih prvakov v svojih kategorijah.
Kako boste praznovali ta življenjski dogodek, boste tudi sami kaj zaigrali na harmoniko?
»Pravega praznovanja žal ne bo mogoče pripraviti zaradi virusa. Vsekakor pa bom praznoval doma z družino in zagotovo bom z očetom, ki igra bariton v ansamblu Slovenski zvoki, tudi kaj zaigral. Najbrž pa bo z nama s svojim klarinetom zaigral tudi dedi, tako da muzike in veselega razpoloženja ne bo manjkalo.« Želje in načrti?
»Skakati čim dlje. Življenjski cilj pa je zmagati na novoletni turneji in osvojiti zlato medaljo na olimpijskih igrah.«
Ne lenari, temveč se pripravlja in kuje načrte za naslednjo sezono.
Odpadla je tudi Planica in z njo svetovno prvenstvo v poletih. Kako ste to sprejeli?
Malo sem bil razočaran, ker sem vedel, da bi lahko bil močan na poletih. Zato sem komaj čakal na Vikersund in Planico. Na letalnici na Kulmu sem pokazal, da sem močan. V Vikersundu bi lovil še mali kristalni globus v razvrstitvi poletov, saj Stefan Kraft ni bil več tako prepričljiv. Kljub temu sem vesel in zelo zadovoljen z drugim mestom v razvrstitvi poletov.
Kako bi ocenili letošnjo sezono v primerjavi z lansko?
»Vsi vemo, da je bila vmes kriza, ki je ne bi smelo biti. Konec poletja, kakšen mesec pred tekmo, sem videl, da skoki niso pravi. Mučil sem se. Kar naenkrat je bilo napak na mizi preveč. Prvi dve tekmi se je obneslo in smo preživeli, nato je šlo navzdol. Tudi prek kvalifikacij nisem mogel priti, zato ni bilo druge možnosti, kot da zamenjam opremo. Bilo je že kar hudo, saj tako človek izgublja zaupanje vase in svoje sposobnosti, ne ve več, kaj je narobe, ne gre tako, kot bi moralo. Sem pa vesel, da sem tudi to premagal in mi je uspelo. Predvsem pa je zelo pomembno, da se mi je uspelo sestaviti med sezono, tako da se je tudi letošnja končala dokaj uspešno, glede na težave v prvem delu. Sezono sem končal nekaj mest nižje kot lani, na 14. mestu, lani na devetem mestu v skupnem seštevku. Lani sem bil na stopničkah dvakrat, letos štirikrat in še drugi v skupnem seštevku v poletih, kar me navdaja z optimizmom in željo za dobre rezultate v novi sezoni.
Zaradi koronavirusa ste športniki doma. Kako se s tem spopadate in kaj vse počnete, ko so omejeni socialni stiki, zdaj celo le na občino bivanja?
»Malce je dolgočasno. Hodim na sprehode, tudi tečem, očetu pomagam zidati bokse za konje, s katerimi se ukvarja pet let starejši brat, ki je včasih tudi skakal, tako kot oče. Začela sva skupaj, po treh letih je brat končal, jaz pa nadaljeval. Poleg tega sem si za sproščanje adrenalina kupil dirkalni stol in volan. Ko je slabo vreme, je to dobra sprostitev. Na urniku je tudi šola in priprava na izpite. Sicer pa imamo skakalci tako ali tako do konca aprila prosto, nato začnemo priprave. Kako bo tokrat, ne vem. Doma treniram na polno in se pripravljam na novo sezono. Veliko rezerv imam v fizični pripravljenosti, prav tako pri eksplozivnosti. Pred vami je okrogli jubilej, 20. rojstni dan, rojeni ste bili v novem tisočletju in ste prvi smučarski skakalec na svetu, ki se lahko pohvali z vsemi naslovi državnih prvakov v svojih kategorijah.
Ni bilo druge možnosti, kot da zamenjam opremo.
Kako boste praznovali ta življenjski dogodek, boste tudi sami kaj zaigrali na harmoniko?
»Pravega praznovanja žal ne bo mogoče pripraviti zaradi virusa. Vsekakor pa bom praznoval doma z družino in zagotovo bom z očetom, ki igra bariton v ansamblu Slovenski zvoki, tudi kaj zaigral. Najbrž pa bo z nama s svojim klarinetom zaigral tudi dedi, tako da muzike in veselega razpoloženja ne bo manjkalo.« Želje in načrti?
»Skakati čim dlje. Življenjski cilj pa je zmagati na novoletni turneji in osvojiti zlato medaljo na olimpijskih igrah.«
