Zajc pred novim izzivom, še nekaj ugank za Jelarja
Več vrhunskih smučarskih skakalcev in skakalk se je čez noč znašlo v precejšnjih težavah. Nič čudnega, ko pa so se zbudili brez svojih »kril«. Ker se je nemški proizvajalec skakalnih smuči Fluege.de nepričakovano znašel v stečaju, je namreč kar nekaj tekmovalcev z danes na jutri ostalo brez njegove opreme. Najbolj je kajpak prizadelo tiste, ki so več sezon leteli s tem opremljevalcem. To je bil sprva precejšen šok tudi za Timija Zajca, lanskega svetovnega prvaka z Bloudkove velikanke v Planici.
»Fluege.de na žalost res zapira svoja vrata. To sem izvedel pred dobrima dvema tednoma,« je Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS), potrdil govorice, ki so že nekaj časa krožile v skakalnih krogih, vendar vsaj v tujini še niso prišle v javnost. Ničesar o tem še niso objavili niti na uradni spletni strani omenjenega podjetja.
Kakor je razkril 52-letni Velenjčan, so se Nemci vse do zadnjega borili proti stečaju, se na koncu dogovarjali z različnimi morebitnimi pokrovitelji oziroma partnerji, bojda tudi z Johanom Eliaschom, predsednikom Mednarodne smučarske zveze (FIS) in obenem prvim možem proizvajalca športne opreme Head, vendar niso našli skupnega jezika. Zaradi tega je slednjič vse skupaj padlo v vodo.
Klavrni konec proizvodnje smuči, ki so jih začeli pod tem imenom izdelovati spomladi 2017, je povzročil nemalo težav tudi slovenskemu taboru. Ob Timiju Zajcu sta namreč od članov naše reprezentance A z njimi skakala tudi mladinska svetovna prvakinja Tina Erzar (predvčerajšnjim je sicer še s Fluegejevimi smučmi na Ljubnem skočila do zmage na tekmi za slovenski pokal med mladinkami, starimi do 18 let) in Žiga Jelar, od tekmovalcev iz ekipe B pa so jih imeli Jan Bombek, Mark Hafnar in Rok Oblak, ki so prav tako sredi priprav za novo (predolimpijsko) zimo ostali brez smuči.
Zaskrbljeni zaradi dodatnih stroškov
»Ko nam je prišlo na uho, kaj se dogaja s Fluegejem, smo šli nemudoma v akcijo. Imel sem sestanek s Petrom Slatnarjem, bil sem v stikih tudi s pristojnimi pri podjetjih Augment in Van Deer Red Bull, težava pa je v tem, da imajo vsi svoje omejitve. Augment lahko, denimo, na leto izdela 500 parov smuči, to kvoto pa so s tekmovalci (vsak od njih seveda v sezoni prejme več parov – op. p.) zapolnili zelo hitro,« je pojasnil Pogorelčnik in pristavil, da Zajc in drugi zdaj zavzeto preizkušajo predvsem Slatnarjeve smuči.
Jelar je z njimi že tudi tekmoval na uvodni letošnji prireditvi za veliko nagrado Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Courchevelu, kjer je bil s 23. in 28. mestom obakrat najvišje uvrščeni Slovenec. »Glede na položaj, da zdaj že nekdanji proizvajalec mojih smuči končuje proizvodnjo, je še nekaj ugank glede testiranj in iskanja ustreznega proizvajalca,« je dal 26-letni Besničan po tekmah v Franciji jasno vedeti, s čim si je v zadnjem obdobju najbolj razbijal glavo.
Če proizvajalci omenjenih skakalcev ne bodo vzeli pod svoje okrilje, zvezi ne bo preostalo drugega, kot da bo kupilo smuči. To pa bi predstavljalo nove stroške, ki nikakor niso zanemarljivi. Še toliko manj, ker nanje niso računali in jih zato pred začetkom sezone tudi niso vključili v proračun. Fluegejev primer predstavlja sicer resno opozorilo odgovornim v smučarskih skokih.
»Ker so ostali le še trije pravi proizvajalci skakalnih smuči (Fischer & BWT, Augment & Van Deer Red Bull in Slatnar), če odmislimo češki Sporten, ki pa nima nobenega tekmovalca na najvišji ravni, me zelo skrbi glede prihodnosti. Če pristojni pri FIS ne bodo nekaj ukrenili in sprostili oglasnega prostora na smučeh, se nam ne piše nič dobrega,« je še dejal vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS.
