Zakaj skakalce diskvalificirajo zaradi neustrezne opreme

Zgornji napis je prepis puste opombe na koncu uradnih rezultatov novembrske skakalne tekme za svetovni pokal v Wisli na Poljskem, kjer se je našemu mlademu debitantu v svetovnem pokalu 2018 obetal lep končni dosežek, a so ga nato diskvalificirali
zaradi neustreznega skakalnega dresa.

SCE 4 Suit pomeni, da je šlo za kršitev 4. poglavja specifikacije o tekmovalni opremi (Specification for Competition Equipement)
Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki se nanaša na tekmovalne drese.

Običajen smrtnik se v tehnične podrobnosti opreme skakalcev niti ne utegne spuščati, diskvalifikacija pa mu morda zbuja celo dvom o tekmovalčevi poštenosti. O tem in sorodnih temah se je vrtel pogovor z nedvomno kompetentnim sogovornikom, zveznim trenerjem Goranom Janusom.

Zbodlo me je v ušesa, ko je Heinz Koch, strokovni komentator nemškega Eurosporta, med tekmo za SP v Willingenu poudarjal, da je treba še zlasti mlade skakalce dosledno naučiti, da se pri kontroli velikosti dresov postavijo pokonci kot soldati.
»Pa še kako prav ima! Samoumevno je, da poskuša vsak skakalec dobiti od kontrolorjev FIS potrditev za dres, ki je natanko skladen z njegovimi telesnimi merami. Torej povsem na meji dovoljenega. Od tod tudi Heinzov poudarek soldaške drže. Zaplet s Timijem Zajcem je v tem pogledu bizaren. Pred skokom na posamični tekmi – z istim kombinezonom je prejšnji dan tekmoval na ekipni preizkušnji – so ga preverjali, kot je zdaj običajno, na vrhu zaletišča. Timi, pripravljen, se je postavil kot vojak in preizkus prestal.

Ko je bil že nekaj korakov stran, ga je kontrolor poklical nazaj na nov preizkus. Med hojo mu je dres v razkoraku zdrsnil za pol centimetra in kontrolor ga je diskvalificiral. Ne bi rad ugibal, ali je šlo za premišljeno ukano.«

Ali pri teh postopkih sploh lahko zaščitite tekmovalca? Med tekmo trenerji fizično niti ne morete biti navzoči na
kontroli …
»Res je, to preverjanje se dogaja brez naše navzočnosti in pritožbe na odločitev kontrolorja ni. Torej smo v tem pogledu brez vsake moči. Na srečo imajo tudi vse reprezentance merilne naprave, tako da že v hotelu vedno znova preverimo, ali so dejanske mere skladne s predpisom. A presenečenja so vselej mogoča. Takšno, le da je šlo za propustnost materiala, je
doletelo Jerneja Damjana po prvem dnevu SP v poletih v Oberstdorfu. Bil je ob zelo obetaven rezultat. Z istim kombinezonom je tekmoval že prej na kakšnih petih tekmah in je bilo vse v redu.«

Kako je sestavljena ekipa, ki preverja opremo skakalcev?
»Glavni je Avstrijec Sepp Grazer, asistira mu bodisi Nemec Michael Neumayer bodisi Norvežan Morten Solem. Vsi so nekdanji skakalci in reprezentantje, torej načeloma nedvomno pristojni možje. Imam pa občutek, da občasno zaradi demonstracijskega učinka kontrole zaostrijo.«

O njihovi pristojnosti ne kaže dvomiti, a zdi se, da drži vse ključne odločitve v rokah peščica vodilnih skakalnih
držav, ki si zadnja leta, ce zanemarimo mali avstrijski mrk v tej sezoni, vse bolj krepijo svoje položaje.
»To je res, konkurenca v ospredju se je v zadnjih dveh sezonah močno strnila. V ospredju sta se izoblikovali dve trojici. Vodilna – Norveška, Poljska in Nemčija – s po vsaj petimi dozorelimi skakalci prepričljivo vodi igro. Drugo trojko tvorimo Avstrijci, Japonci in mi, ki se vsak zase ukvarjamo s kar nekaj težavami, ki segajo od menjave generacij do individualnih zagat v dozorevanju. Vseeno se mi nenehno porajajo nekateri pomisleki, da so nas prehiteli po desni. Nekaterih zadev si ne morem pojasniti. Na primer prav to, kolikšno prednost pred nami imajo v tekmovalni opremi, torej zlasti v dresih. Bilo bi zanimivo videti, kaj bi
se zgodilo, ce bi dal FIS za vse izdelati enake drese in bi torej vsi uporabljali enake. Tako bi FIS zadostil načelu enakih možnosti! Seveda se to ne bo zgodilo, ker si močnejši in bogatejši z razvojem lahko ustvarjalno pridobivajo prednost …«

Vrniva se h kontroli tekmovalne opreme. Pripetljaja s Timijem in Damjanom nista, kot rečeno, nič posebnega, sta
pa težko predvidljiva in preprečljiva. Kaj pa zapleti zaradi druge opreme?
»Zelo redko se še zgodi, da je skakalec diskvalificiran zaradi neustreznih oz. predolgih smuči, kot v tem primeru definirajo prekršek, ce skakalčeva teža pri kontroli glede na telesno višino ne dosega mejne vrednosti, povezane z indeksom telesne mase. Seveda imajo nekateri skakalci težave, da pri vseh tekmovalnih in potovalnih naporih vzdržujejo težo tik nad minimumom. A na to smo pripravljeni tako, da ima skakalec nared tudi centimeter krajše smuči in gre po potrebi ali v drugi seriji na start
z njimi. Vendar to ni tako preprosto, saj se skakalcu spreminjajo obcutki za letenje. V naši ekipi se s tem problemom občasno ubada visokorasli Anže Semenič, ki je zato na igrah v Pjongčangu, ne brez težav, tekmoval s krajšimi smučmi.«

Diskvalifikacij zaradi drugih možnih prekrškov, npr. napačne montaže in uporaba neustreznih vezi, skakalnih
čevljev, rokavic in očal, v praksi tako rekoč ni.
»Ja, res jih ni več. To področje opreme je povsem obvladljivo. Morda, kot se sem in tja šušlja, nekateri v finalni seriji pomaknejo vezi za drobec nazaj, da bi povečali nosilno letalno površino sistema skakalec/smuči. Ne verjamem pa, da je to zelo produktivno, saj tega ni mogoče vaditi.«

Kar zadeva drese, je FIS za poglede laikov izjemno dlakocepski, po drugi strani pa si vodstva tekmovanj pod njegovim patronatom lahko privoščijo vetrni koridor do 3 m/s, kar je enakovredno povečanju oz. znižanju zaletne
hitrosti za do 10,8 km/h.
»Ščiti se interes prirediteljev, tekmovanje se mora zaradi TV-prenosov končati v sprejemljivem času trajanja nogometne tekme … To je v svetovnem pokalu, kjer se v 30 tekmah sreca in smola morebiti poravnata, do neke mere sprejemljivo, na tekmovanjih za SP in ZOI pa težko, saj nadomestila za izgubljeno ni. A trenerji in skakalci na to nimamo nobenega vpliva, lahko samo plešemo po notah FIS.«

Ščiti se torej posel, ne športnikov! Vetrovna ruleta v mrazu na normalni skakalnici v Pjongčangu je bila kaplja čez rob, ljubitelji skokov so se zgražali!
»Ne bom komentiral! Mi moramo živeti s tem, kakor so odločili in določili pristojni organi FIS. Ce bi se pretirano ukvarjali z vsemi temi problemi, bi si samo oteževali položaj in sugerirali negativno razpoloženje. Že tako ne počnemo preprostih stvari! Nacionalne zveze so tiste, ki lahko predlagajo FIS določene spremembe pravil. Kolikor sem seznanjen, lahko spomladi pričakujemo vsaj majhen dvig dovoljene minimalne vrednosti indeksa telesne teže, saj so nekateri skakalci, ce hočejo biti konkurenčni, s težo še vedno v coni, ki ogroža njihovo zdravje.«