SLOVO
Zdovc nosil krsto, po pogrebu pa šokiral: Mogoče ne bi smel priti na pogreb
Jure Zdovc je nosil krsto košarkarske legende Dušana Dude Ivkovića, a se je potem pokesal.
Odpri galerijo
Jure Zdovc. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Slovenski košarkarski strokovnjak in košarkarska legenda Jure Zdovc je bil eden od šesterice, ki je na pogrebu nekdanjega košarkarskega trenerja Dušana Dude Ivkovića nosila pokojnikovo krsto. Legendarni trener je Zdovca treniral v reprezentanci Jugoslavije, ko so osvojili zlato medaljo na svetovnem prvenstvu leta 1990 in na evropskem prvenstvu leta 1989 in 1991 ter srebro na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988.
Ob prebujanju spominov se je Zdovc te dni spomnil na enega svojih najtežjih trenutkov, ki jih je doživel z Ivkovićem, in to je bilo na evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991, ko je SFRJ že razpadala. Takrat so od Zdovca zahtevali, da zapusti ekipo, zaradi česar je moral potrkati na hotelska vrata svojega trenerja Ivkovića. Poudaril je, da morda ravno zaradi tega ne bi smel biti prisoten na pogrebu, a du mu je vseeno čast in zadovoljstvo, da je prišel in videl svoje stare prijatelje.
»Vse se je zgodilo zelo na hitro. Nihče ni vedel, da bom prišel na pogreb, razen Žarka (Paspalja). Ko sva s soprogo prišla na pokopališče, sem videl Željka, Vlada in Danilovića. Pristopil sem k njim in se usedel zraven. Obradović me je bil zelo vesel. Nato je nekdo prišel in nas prosil, da bi mi odnesli Dudo k zadnjemu počitku. Tudi Dino se je pojavil v zadnjem hipu. Nisem niti vedel, da obstaja nekakšen simbolni pomen v vsej tej zgodbi. Nekaj vam bom povedal, in to sem rekel tudi soprogi. Mogoče ne bi smel biti tam, ker sem zapustil reprezentanco Jugoslavije. V vsakem primeru pa mi je bilo v čast, da sem bil tam s svojimi prijatelji. Bilo je poslednje slovo trenerju,« Zdovčeve besede za grški medij Gazeta povzemajo tuji mediji.
Simple embeds
Nekdanji trener ljubljanske Olimpije se je ob tem zahvalil Ivkoviću. »Zaradi njega sem se povsem spremenil. Spremenil mi je življenje. Veliko mu dolgujem. Spremenil mi je življenje in za to mu bom večno hvaležen. Upam, da sem tudi jaz njemu kaj ponudil,« je povedal Zdovc. Dodal pa: »Veliko mu dolgujem. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če takrat ne bi igral za reprezentanco. Ne morem si predstavljati, v katero smer bi šla moja kariera, če ne bi igral za Jugoslavijo. Še posebej v teh letih, ko je bilo težko igrati zunaj meja države, ko se je vsaka ekipa lahko odločala le za dva tujca in vsi so se odločali za Američane,« je zaključil Zdovc.
Ob prebujanju spominov se je Zdovc te dni spomnil na enega svojih najtežjih trenutkov, ki jih je doživel z Ivkovićem, in to je bilo na evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991, ko je SFRJ že razpadala. Takrat so od Zdovca zahtevali, da zapusti ekipo, zaradi česar je moral potrkati na hotelska vrata svojega trenerja Ivkovića. Poudaril je, da morda ravno zaradi tega ne bi smel biti prisoten na pogrebu, a du mu je vseeno čast in zadovoljstvo, da je prišel in videl svoje stare prijatelje.
»Vse se je zgodilo zelo na hitro. Nihče ni vedel, da bom prišel na pogreb, razen Žarka (Paspalja). Ko sva s soprogo prišla na pokopališče, sem videl Željka, Vlada in Danilovića. Pristopil sem k njim in se usedel zraven. Obradović me je bil zelo vesel. Nato je nekdo prišel in nas prosil, da bi mi odnesli Dudo k zadnjemu počitku. Tudi Dino se je pojavil v zadnjem hipu. Nisem niti vedel, da obstaja nekakšen simbolni pomen v vsej tej zgodbi. Nekaj vam bom povedal, in to sem rekel tudi soprogi. Mogoče ne bi smel biti tam, ker sem zapustil reprezentanco Jugoslavije. V vsakem primeru pa mi je bilo v čast, da sem bil tam s svojimi prijatelji. Bilo je poslednje slovo trenerju,« Zdovčeve besede za grški medij Gazeta povzemajo tuji mediji.
Simple embeds
Nekdanji trener ljubljanske Olimpije se je ob tem zahvalil Ivkoviću. »Zaradi njega sem se povsem spremenil. Spremenil mi je življenje. Veliko mu dolgujem. Spremenil mi je življenje in za to mu bom večno hvaležen. Upam, da sem tudi jaz njemu kaj ponudil,« je povedal Zdovc. Dodal pa: »Veliko mu dolgujem. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če takrat ne bi igral za reprezentanco. Ne morem si predstavljati, v katero smer bi šla moja kariera, če ne bi igral za Jugoslavijo. Še posebej v teh letih, ko je bilo težko igrati zunaj meja države, ko se je vsaka ekipa lahko odločala le za dva tujca in vsi so se odločali za Američane,« je zaključil Zdovc.
