Za koga bo v finišu sezone igrala Mura?

Prva lovorika je oddana, prva vozovnica za Evropo prav tako. Mura je osem tekem pred koncem državnega nogometnega prvenstva s pokalnim zmagoslavjem – drugega, kot zmage proti močno oslabljenemu prekmurskemu tekmecu Nafti (2:0, Amadej Maroša 48., Žan Karničnik 73.) si ni smela privoščiti – brez tekmovalnih skrbi. Toda veliko slavje na Brdu in pozneje v Murski Soboti ni le prijetnejša plat nenavadne ligaške sezone, temveč je lahko tudi razlog za skrb: vprašljiva je verodostojnost zaključnega dela prvenstva. »Kdor se naveliča lovorik, ne bo zmagoval.« Ali: »Ne gledamo naprej, temveč se pripravljamo za vsako prvo tekmo.« Da bi te besede trenerja Mure Anteja Šimundže meso postale.

Soboški izziv

Mura je četrt stoletja čakala na drugo lovoriko. Zdaj jo ima in bi lahko zaprla štacuno. Svoje je, kar zadeva tekmovalno sezono, opravila. Dosegla je, kar je želela, in bi se lahko že povsem usmerila v naslednjo sezono. Zagnani klubski funkcionarji, ki jim Šimundževa ambicioznost nenehoma postavlja visoke ovire pri oblikovanju klubske hierarhije in piramide na najvišje ravni, kot nogometaši, odraščajo hitreje kot večina tekmecev. V tem razvojnem vzletu je tudi zelo pomembno poglavje, po katerem se veliki ločijo od malih: veliki nenehoma tekmujejo na najvišjih obratih in ne želijo izgubljati. Ali je Mura s svojim naglim tekmovalnim in organizacijskim razvojem – v tretji sezoni se je iz 2. SNL zavihtela v slovenski vrh in tik za Olimpijo ter Maribor – dejansko postala velika, bo razkril prvenstveni finiš, v katerem bodo Sobočani imeli vlogo glavnega režiserja: bodisi zmagoslavja bodisi razočaranja. In predvsem ne svojega. Mura drži škarje in platno pri domala vseh najpomembnejših odločitvah: v boju za prvaka, za drugo in tretjo evropsko vozovnico ter tudi za dodatne kvalifikacije za obstanek. Lahko izbira, proti komu bo igrala z najboljšimi in maksimalnimi obrati in proti komu si bo lahko privoščila sproščene tekme z rezervisti.

Nafta korak bliže vrnitvi

Časovnico zadnjega dejanja pokalnega tekmovanja je narekovala višja sila, toda šla je izrazito na roko Muri, ki bi v primeru normalne sezone imela povsem drugačen tekmovalni zaključek, saj bi bil pokalni finale po koncu prvenstva. Za Muro bi bila vsaka od zadnjih osem tekem, kot da gre za življenje in smrt. Morda bi se potegovala za naslov prvaka, za katerega se kljub devetim točkam zaostanka za Olimpijo, sicer lahko poteguje tudi zdaj, ko je razbremenjena, in bi zaključni dvoboj z Nafto ujela v drugačni formi in razpoloženju. Glavnim oblikovalcem tekmovalnega urnika bi težko očitali, da so namerno izbrali termin finala, toda prav gotovo je bil neposrečen. Tudi zato bo vsaka Murina tekma pod povečevalom: že od nedelje, ko v Fazaneriji gostujejo ogrožene Domžale. Naslednji konec tedna v 31. krogu bo gostovala pri Mariboru v Ljudskem vrtu, v 34. pa bo v Fazaneriji igrala Olimpija. In Nafta? Se kmalu vidimo v 1. SNL. Mura je pri njeni vrnitvi med najboljše lahko samo močna spodbujevalka.